V prejšnjem prispevku sva vam opisala najino izkušnjo z otokom Santiago, tokrat pa vam predstavljava otok Sal.
Največ priseljencev na otoku Sal je iz Senegala, ki je otokom najbližja točka Afrike; sem še vedno prihajajo v želji po boljšem življenju. Na ulicah jih boste prepoznali po temni barvi kože (domačini so svetlejše polti) in večinoma kot prodajalce spominčkov in umetniških izdelkov na plaži. So zelo prijazni in nič kaj vsiljivi; če jim prijazno odvrneš, da te nakup ne zanima, te pozdravijo in odidejo naprej. Turistom zelo radi stisnejo roko, jih povprašajo, od kod so in se spomnijo kake besede, ki so se je naučili od predhodnih turistov iz iste države.
Mesto Santa Maria
Na jugu otoka Sal se nahaja turistično najbolj razvito mesto Santa Maria. Od letališča je oddaljeno približno 15 km, za taksi boste odšteli 15€. Če imate možnost, si delite prevoz še s kom, ki prileti z istim avionom kot vi, saj ugodnih kombi prevozov z letališča ni.
Glavna peščena plaža je neskončno dolga, morje je vabljivo modro, čisto in toplo, zato nemalokrat slišite, da so to ”Afriški Maldivi”. Svetovne hotelske verige so večinoma že zasedle mesta ob obali s štiri in več zvezdičnimi hoteli, ki se še vedno gradijo. Cene nastanitev in prehrane so tu konkretno zasoljene, v nemalo primerih še višje kot pri nas. Svetujeva, da se za ugodnejšo različico sprehodite nekaj ulic proč od glavne promenade.
Na glavni plaži je znameniti pomol, za katerega pravijo, da če ne skočiš z njega, pravzaprav nisi bil na Salu. Bolj kot skakanje v vodo pa je turistom zanimiva ribja tržnica, kjer lahko opazuješ domačine ob čiščenju zanimivih primerkov in zraven še malce pokramljaš. Velikokrat boste slišali tudi kako slovensko besedo, saj otok postaja vedno bolj zanimiva turistična destinacija.
Botanični vrt Viveiro
Med letališčem in Santa Mario se je sredi peščenih sipin razcvetel botanični vrt Viveiro, ki ponuja sproščujočo zeleno oazo počitka. Na ležalnikih si lahko privoščite domače ledene čaje in sladice, uživate med ležanjem na travi pod palmami (med navodili obiskovalcem je celo zapisano, da se morate bosi sprehoditi po travi in objeti drevo), se sprehodite med eksotičnim rastlinjem in pobožate oslička – botanični vrt je tudi zatočišče številnim živalim, ki so jih lastniki zavrgli.
Otok soli
Otok Sal pravzaprav pomeni otok soli; na otoku so bila v preteklosti dejavna tri solinarska območja, za turistične oglede pa je odprto območje Pedra de Lume, kjer se lahko po slanih bazenčkih sprehajate, v večjem pa tudi kopate. V bližini si je tudi možno ogledati morske pse čisto od blizu – če imate srečo, seveda. Nekje do pasu se sprehodite v vodo in čakate, da se vam približa kaka plavut, ki jo komaj ujamete v svoj objektiv. Na severozahodni strani otoka imate možnost vpogleda v Blue Eye, ki ponuja ob določenih urah sončnega dneva zanimiv pogled v živo modro obarvano jamo.
Iz glavnega mesta Espargos boste izven organiziranih turističnih izletov lahko do teh lokacij prišli zgolj s taksiji ali lastnimi vozili (najem vozila za en dan vas bo stal približno 60€, za celodnevni ogled otočka pa ne boste pokurili več kot ducat litrov goriva), avtobusi in kombi prevozi tja ne vozijo. Midva sva med iskanjem prevoza v mestecu Palmeira naletela na prijaznega domačina, ki naju je del poti prepeljal s svojim tovornjačkom, ki bi ga pri nas že zdavnaj upokojili, saj je vse, kar si prijel v roko, tam tudi ostalo. 🙂
Ker smo imeli malce težav s sporazumevanjem, se je iznajdljivi, zgolj portugalsko govoreči Rogerio, znašel z uporabo spletnega prevajalnika in ročnih gest, da nama je v smehu razložil, da peš pa res ne moreva po puščavi in naj rajši prisedeva. Nadebudni fotograf naju je po izletu prijazno povabil tudi domov, kjer nama je ponosno razkazal svojo opremo (ki je bila za povrh vsega celo boljša od najine), na kratko pa sva se tudi poigrala z njegovimi otroki.
Vse, kar morate vedeti o otoku Sal
Najmanj ”afriški” izmed vseh otočkov, kjer boste srečali največ turistov, kjer boste lahko komunicirali v angleščini in plačevali v evrih; poleg ljubiteljev peščenih plaž k sebi s konstantno temperaturo okrog 26 stopinj in prijetnim pihljanjem vetriča najbolj privablja še deskarje, saj jim nudi cenovno ugodne in vremensko idealne pogoje skozi vse leto. Turistom na Salu radi ponudijo tudi organizirane nočne oglede želv, ki na peščenih sipinah plaž vzhodnega dela otoka odlagajo jajca. Če boste imeli srečo, jih boste lahko videli, velikokrat pa se zgodi tudi, da to ni mogoče.
Otoki so deležni zelo malo dežja, največ kapljic jih osveži v septembru in oktobru, zato sadje in zelenjava nista tako poceni. V večjih mestih lahko plačujete kar z evri, če pa se boste gibali izven turističnih predelov, pa vseeno svetujeva, da imate pri sebi drobiž v lokalnih escudosih. Ker na otoke verjetno ne boste prišli, da bi uživali ob hamburgerjih in picah, si le privoščite lokalne jedi, med katerimi je najbolj znana catchupa, ne boste pa zgrešili, če v lokalni restavraciji naročite dnevno ponudbo, ki ponavadi vsebuje meso ali sveže ribe ter riž; hrana je res okusna.
Naju je najbolj presenetilo to, da so bile na skoraj vsakem vogalu majhne kitajske trgovinice, v katerih so bili prodajalci izključno Kitajci. Če imate možnost, ne ostanite samo na enem otoku, ampak spoznajte še katerega drugega, saj so si resnično popolnoma različni. Med večjimi otoki je nekajkrat dnevno na voljo letalska povezava, žal pa so stale karte v času najinega obiska približno 100€ v eno smer.
Upava, da se nama bo kmalu ponudila prilika za raziskovanje še katerega od drugih zanimivih Zelenortskih otočkov. 🙂
Avtorja članka in fotografij: Dušan Berdnik & Aleksandra Radojc
www.duletravel.com: Potopisna predavanja in potovalne informacije
