Zelenortski otoki, otok Santiago – 1. del

Ideja o tokratnem pobegu na Zelenortske otoke je hitro vzklila zaradi nenadne poplave objav o ugodnih letih na spletnih popotniških portalih. Pravzaprav: »Zakaj pa ne?«. Po krajšem brskanju sva preverila najugodnejše možnosti letov in se odločila, da raziskovanju te otoške destinacije nameniva 12 dni.

Predsedniška palača v glavnem mestu Praia.

S prvim julijem 2019 je letalska družba Cabo Verde Airlines povezala otok Sal z Milanom z direktnim 6-urnim letom. Prvo vožnjo smo prvi potniki krstili s tiskovno konferenco in odlično tortico 🙂  Poleteli smo s skoraj dvourno zamudo, kar je bil pravzaprav uvod v ”no stress” počitnice.

Skupina 10 otočkov vulkanskega nastanka se nahaja dobrih 500 km zahodno od Senegala, ti so po tamkajšnjem polotoku dobili tudi svoje ime. V 15. stoletju so otoke kolonizirali Portugalci in jih v naslednjih dveh stoletjih spremenili.

Pravi utrip afriškega pridiha

V Prai, glavnem mestu otoka Santiago in hkrati glavnem mestu Zelenortskih otokov, boste doživeli tisti pravi utrip afriškega pridiha: kaotičen promet, obilica ljudi, hrup, ponujanje sadja in kruha sredi ulice… Priporočava obisk obeh tržnic, tiste na glavni ulici Plateau in tiste spodaj ob ‘avtobusni postaji’, imenovane Sucupira. Iz tega mesta startajo vsi lokalni kombi prevozi v vse dele otoka. Kombi krene, ko se napolni, prevoz pa stane vsega skupaj nekaj evrov. Domačini so pošteni, pri prevozu belcem ne zaračunavajo nič več kot domačinom, prav tako rade volje prepustijo sprednje sedeže navdušenim popotnikom, ki skozi okna nadobudno opazujejo zanimive razglede ob poti.

Ženske na ulicah prodajajo sveže ribe.

Na Santiagu si je vredno ogledati mestece Cidade Velha, kjer se lahko sprehodite po ulici Rua Banana, ki velja za prvo tlakovano ulico v podsaharski Afriki. Tlakovane ulice in barvite hiše vas v mislih mimogrede popeljejo v tisti čas… otroci brezskrbno brcajo žogo, starejše gospe pred hišami skrbno in spretno ustvarjajo izdelke domače obrti in jih prodajajo, medtem ko so moški na ribolovu.

Prva tlakovana ulica v podsaharski Afriki. Ulica je na seznamu UNESCA.

Nad mestom si je moč ogledati ruševine katedrale in odlično ohranjeno utrdbo Fortaleza Real de San Felipe, ki ponuja čudovite razglede daleč naokrog. Če boste imeli srečo, lahko dobite prevoz tudi do vasice Porto Mosquito, kamor zaide redkokateri turist brez lastnega prevoza.

Naselje Rebelados, kjer ohranjajo nekdanji način življenja. V vasici živijo potomci sužnjev.

Plaže in kulturne zanimivosti

Nikar ne izpustite mirnega mesteca Tarrafal, po katerem se lahko sprehodite na poti do plaže, ki velja za eno najlepših na otoku; voda je prav zares čista in topla, prav tako med tednom ni neke pretirane gneče. Če boste imeli srečo, boste na plaži naleteli tudi na ribiče, ki se bodo vračali z dnevnim ulovom, ta bo po vsej verjetnosti še isti dan razvajal brbončice po celem otoku. Nekaj kilometrov pred mestom še vedno stoji Salazarjevo koncentracijsko taborišče, kamor so zapirali nasprotnike portugalskega desničarskega avtoritarnega režima.

Nekoliko odmaknjena ribiška vasica Porto Mosquito, kamor redko zaidejo belci.

Vrhovi, tudi nad tisoč metrov, ponujajo prelepe razglede

Serra de Malagueta je gorsko območje naravnega parka z vrhovi, ki dosegajo nekaj čez tisoč metrov nadmorske višine in nudijo zatočišče več vrstam endemitskih rastlin in živali. Park nudi neomejene možnosti sprehodov različnih dolžin in težavnostnih stopenj, zato vanj vstopite primerno oblečeni in s seboj vzemite dovolj tekočine in prigrizkov. Med sprehodom, ki ponuja čudovite razglede daleč naokrog, boste lahko srečali tudi domačine, ki v dolino na glavi nosijo bale sena.

Utrdba nad mestom Cidade Velha ponuja čudovite razglede na Atlantik.

Dan neodvisnosti – 5. julij

Otok Santiago sva obiskala ravno v času, ko so praznovali dan neodvisnosti (5. julij). Na predvečer sva bila povabljena prisostvovati dvigovanju veličastne praznične zastave ob predsedniški palači v Prai, čez dan pa sva ob potepanju po otoku v vasici Rebelados lahko opazovala domačine, kako se veselijo ob brezskrbnem poplesavanju. Ti so se v štiridesetih letih prejšnjega stoletja izolirali in umaknili v težje dostopne dele otoka, kjer še dandanes ohranjajo svojo versko in kulturno samostojnost ter politično in kulturno neodvisnost.

Dvigovanje zastave na predvečer dneva neodvisnosti v glavnem mestu Praia.

Več o najinih izkušnjah na otoku Sal in druge uporabne informacije o dopustovanju na Zelenortskih otokih pa sledijo v najinem naslednjem prispevku, ki si ga lahko preberete tukaj >> 😉

Avtorja članka in fotografij: Dušan Berdnik & Aleksandra Radojc

www.duletravel.com : Potopisna predavanja in potovalne informacije