Škofjeloški pasijon (latinsko Processio locopolitana) je dramsko besedilo, ki ga je okrog leta 1715, z nadaljnjimi popravki do 1727, po predlogah starejših slovenskih pasijonskih procesij napisal loški kapucin, pater Lovrenc Marusič oziroma oče Romuald. Škofjeloški pasijon predstavlja najstarejše ohranjeno dramsko delo v slovenščini in najstarejšo ohranjeno evropsko režijsko knjigo, edino iz baročnega obdobja. Hkrati je Škofjeloški pasijon največja gledališka predstava na prostem v Sloveniji. Besedilo je v slogu verzificiranih monologov nastopajočih oseb organizirano v 13 podob (slik), povzetih po svetopisemskih besedilih. Sestavlja ga 869 verzov v starološkem narečju, zaradi tega lingvisti domnevajo, da so pri izdelavi besedila očetu Romualdu (po rodu Primorcu) pomagali še domačini. Pasijon je zasnovan kot procesija, ki se zaustavlja na določenih točkah Škofje Loke.


Edinstvena zgodba in izkušnja Škofjeloškega pasijona


Škofjeloški pasijon kot del Evropasijonskega združenja
Bistvo zgodbe in sporočilo pasijona
ki je delo hudobnega duha, v drugem pa prikazuje Kristusovo trpljenje, s katerim je človek odrešen. Pasijonska procesija združuje trojni namen: poučni, spodbudni in dejavni. Glavno sporočilo pasijona je, da vsak posameznik razmisli o svojem izvoru, ranljivosti in kratkem času, ki ga ima na voljo na Zemlji. Posebnost predstave Škofjeloškega pasijona je tudi način uprizoritve kot procesija, kjer se 800 igralcev premika po ulicah in trgih mesta Škofja Loka. Nastopajoči prihajajo iz celotnega nekdanjega freisinškega posestva, kar danes pomeni iz mestnega jedra Škofje Loke in njene okolice (Reteče, Sveti Duh, Sora, Žabnica), iz Poljanske doline (Žiri, Gorenja vas, Poljane), iz Selške doline (Sorica, Železniki, Selca, Bukovica).
Uprizoritev
dolina. Tu se prizori odigrajo tretjič. Pasijonska procesija igralcev in konjenikov nato nadaljuje pot do zadnjega prizorišča, na Spodnjem trgu – pred staro mestno Kaščo (prizorišče D). Ko so vsi prizori odigrani tudi na tem prizorišču, celotna gledališka zasedba nadaljuje pot do prostorov, od koder je krenila, in tako zaključi pasijonski krog, ki
hkrati simbolno ponazarja življenjski krog.


Pasijonski duh prostovoljstva


Spremljajoče aktivnosti Škofjeloškega pasijona


Razlogi za obisk
Po Evropi in drugje po svetu se uprizarja veliko različnih pasijonov. Škofjeloški pasijon med njimi zaseda posebno mesto predvsem zato, ker:
- se uprizarja na izvirnem kraju, in sicer v mestnem jedru srednjeveškega mesta, ki ponuja odlično kuliso k vsebinam in prizorom;
- se uprizarja na izviren način – kot procesija. Gledalcem so na voljo štiri čudovita prizorišča. Pasijonska procesija potuje od prizorišča do prizorišča, kjer se posamezna podoba odigra vsakič znova;
- se uprizarja v izvirnem postnem času – obdobje posta in velike noči je za pasijonsko tematiko še posebej primerno, zato nudi ogled Škofjeloškega pasijona v tem času posebno izkušnjo ter priložnost za umirjen pogovor s samim seboj;
- ne prikazuje samo križevega pota kot večina drugih pasijonov, temveč predstavlja unikatno kombinacijo podob iz Stare in Nove zaveze, od raja pa do križanja Jezusa Kristusa. Na ta način nas predstava opozarja na človeško krhkost in minljivost ter nam daje priložnost za razmislek, kako čim bolje izkoristiti čas, ki nam je dan v življenju na Zemlji;
- predstavlja edinstven prikaz igre in kostumografije ter jezika tedanjega časa.
Vabljeni na zadnje uprizoritve, naslednje bodo šele čez 6 let!