Peru 1/2 - Inca Jungle trail in Machu Picchu
15. 9. 2011
|
Ko smo se v osnovni šoli učili o glavnem mestu Inkov Machu Picchu, sem si že kot mlad fantič želel obiskati Peru samo zaradi tega mističnega mesta. Ob kasnejšem obisku Peruja pa sem ugotovil, da ta skrivnostna dežela ponuja še mnogo več.
Poleg ogleda zgodovinskih, naravnih, kulturnih in etnoloških biserov se lahko predaš adrenalinskim dogodivščinam, avanturam in doživetjem: norenju s puščavskimi buggyji po perujski puščavi, sandboardingu, preletu linij okoli Nazce, trekingu na Machu Picchu in nenazadnje žvečenju kokinih listov… |
 Mag. Marko Popovič
|
Lima
Začetek mojega potovanja je bil pristanek v glavnem mestu Lima, ki pa ni ravno mesto, kjer bi se človek zadržal veliko časa. Sam glavni trg je še lepo urejen, za vse ostalo pa ni vredno zapravljati časa.
|
Nacionalna valuta v Peruju je sol. Sol lahko zamenjate kar na ulici pri uličnih menjalcih, ki imajo posebno oblačilo in ponavadi tudi posebno dovoljenje oblasti. Ker sem bil skeptičen glede menjave denarja na ulici, sem si izbral menjalca v neposredni bližini policaja. In uspelo je brez težav.
|
Cusco
Kot rečeno, v Limi nisem zgubljal časa, zato sem odletel v mesto Cusco, ki je izhodiščna točka za obisk izgubljenega mesta Machu Picchu. Tam sem se oglasil v turistični agenciji (tam mi je moje znanje španščine zelo pomagalo), kjer sva s šefom agencije naredila individualni terminski in vsebinski plan ogleda znamenitosti Peruja. Ko sem za plan vplačal, sem bil malce v dvomih, ali bodo vse rezervacije resnično držale, a na koncu potovanja sem z zadovoljstvom ugotovil, da je bilo temu tako.
V mestu Cuzco je tudi obvezen obisk tržnic, kjer lahko kupite lokalne izdelke, kot so: rokavice, kape, slike Machu Picchuja. Na sliki - Inki v mestu Cuzco.
|
Zid v mestu Cuzco.
|
Za obisk Machu Picchuja agencije ponujajo različne programe, od katerih je najbolj poznan Inca Trail, 5 dnevna pot po poteh starih Inkov. Ta program je potrebno rezervirati vsaj pol leta prej, saj je perujska vlada z namenom zmanjšati gnečo na Machu Picchuju izdala omejitev - 100 udeležencev na dan (Kdo bo srečnež in se bo lahko pridružil skupini, ponavadi določi kar žreb.).
Ker nisem vedel za te omejitve, sem se odločil za drug program, in sicer Jungle Inca Trail. V skupini smo tako pristali: jaz, Nizozemka, dva Švicarja in Novozelandec ter lokalni vodič.
Ker nisem vedel za te omejitve, sem se odločil za drug program, in sicer Jungle Inca Trail. V skupini smo tako pristali: jaz, Nizozemka, dva Švicarja in Novozelandec ter lokalni vodič.
Inca Jungle Trail je popotovanje po poteh starih Inkov, ki vključuje kolesarjenje, hojo in užitek sam. Po štirih dneh se konča na Macu Picchuju s čudovitim pogledom na doline pod njim.
|
Prvi dan smo se odpravili z avtobusom na vrh hriba Abra Malaga (4.350 m). Na vrhu so nas odložili, potem pa smo se s kolesi spustili 30 km po cesti navzdol na 1.430 m do vasi Santa Maria, kjer smo prespali.
|
Naslednji dan smo se odpravili peš po Inkovskih poteh v lokalne toplice. Na poti smo večkrat naleteli na koko. Rastlina ima pomembno vlogo v tradicionalni andski kulturi. Listi koke vsebujejo kokain, ki je močan stimulans. Perujci iz listov koke delajo izvrsten čaj.
Koka - kar na dosegu roke!?
Gojenje, prodaja in lastništvo neobdelanega lista koke je v splošnem legalno v državah, kjer se koka uporablja za tradicionalne in industrijske namene, čeprav je gojenje pogosto omejeno zaradi poskusa preprečevanja proizvodnje kokaina. 
Po ozkih poteh Inkov je včasih znalo biti tudi nevarno.
Potovali smo mimo nasadov še ene opojne substance - kave. Stimulativne učinke kavnih zrnc naj bi odkril pastir, ki je pasel svojo čredo koz na območju, kjer so rasla divja kavna zrna. Njegove koze zaradi vdihavanja vonja, ki so ga zrnca oddajala, celo noč niso spale in pokonci so držale tudi pastirja. Ta se je odločil, da bo zrnje odnesel v bližnji samostan. Menih je zrnje prepražil in iz njega naredil tekočino ter jo popil. Ugotovil je, da mu je tekočina pomagala, da je ostal buden med dolgimi molitvami.
|
Lokalni vodič je imel s sabo torbico, v kateri je bila vrečka z listi koke in sodo bikarbono, kajti koka dobi polni učinek v kombinaciji s sodo bikarbono. Koka med drugim lajša tudi posledice višinske bolezni. Človek, ki jemlje koko, postane bolj vzdržljiv, skratka, koka predstavlja za Perujce nekaj takega kot aspirin za nas. Ko sem koko poizkusil, sem imel v ustih približno tak občutek, kot da bi imel lokalno anastezijo.
Med postankom na trekingu nas je zabaval opičji mladič.
Tako meljejo kavo. Eden izmed postopkov, preko katerega morajo iti kavna zrnca...
|
Utrujeni po celodnevni hoji smo prišli do toplic Santa Teresa, kjer smo se malce zrelaksirali v vodi vulkanskega izvora. Voda, ki pride direktno iz vulkana, ima preko 60°C, vendar se ohladi do pritoka v bazen, kjer ima prijetnih 24 stopinj.
Toplice v Santa Teresi. |
Inca Jungle Trail team na počitku in ob užitku...
|
Naslednje jutro smo se odpravili v Aguas Calientes, ki se nahaja v vznožju Machu Picchuja. Na poti smo naleteli na skupino protestirajočih Perujcev, ki so zahtevali razširitev avtobusnega prometa, saj le-ta predstavlja glavni prevoz revnejših. Svojo podporo sem jim lahko izrazil v intervjuju, ki so ga posneli z mano.
Intervju s TV Panamericano - Več avtobusov!
Med hojo proti Aguas Calientes smo že videli obrise Machu Picchuja v daljavi. Po prihodu v mesto smo bili zreli samo še za posteljo.
|
Član naše skupine in protestniki z zastavo.
Spomenik inkovskemu vladarju Atahualpi v Aguas Calientes.
|
Machu Picchu
Da se izognemo gneči, smo treking na Machu Picchu začeli že naslednjega jutra ob 4. Treking navadno traja približno 2 uri. Tako zgoden štart ponuja tudi poseben čar, da doživiš sončni vzhod na Machu Picchuju, seveda, če imaš srečo z vremenom. Mi je na žalost nismo imeli.
Ime Machu Picchu pomeni v jeziku Quechua (najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki) Stara gora. Machu Picchu naj bi bilo sveto mesto, kjer so prebivali samo “izbranci” ter duhovščina. Mesto je bilo iz neznanih razlogov zapuščeno pred prihodom konkvistadorjev Francisca Pizzara, ki je ustanovil mesto Cusco, zato so ga do leta 1911, ko ga je odkril Hiram Bingham, poznali samo lokalni prebivalci. Nad Machu Picchujem se nahaja še gora Wayna Picchu (Mlada gora), s katere se ti odpre prelep razgled na cel Machu Picchu.
Machu Picchu je v zadnjem stoletju postal svetovna znamenitost, ki so jo leta 2007 uporabniki spleta z vsega sveta uvrstili v t. i. novih sedem svetovnih čudes skupaj s Chichen Itzo v Mehiki, Kristusovim kipom v Riu de Janeiru, kitajskim zidom, rimskim Kolosejem, Petro v Jordaniji in Tadž Mahalom v Indiji. Unesco je leta 1983 Machu Picchu uvrstil na seznam svetovne dediščine in ga opisal kot "mojstrovino arhitekture in edinstven dokaz inkovske civilizacije".
Ime Machu Picchu pomeni v jeziku Quechua (najbolj govorjen avtohtoni jezik v Južni Ameriki) Stara gora. Machu Picchu naj bi bilo sveto mesto, kjer so prebivali samo “izbranci” ter duhovščina. Mesto je bilo iz neznanih razlogov zapuščeno pred prihodom konkvistadorjev Francisca Pizzara, ki je ustanovil mesto Cusco, zato so ga do leta 1911, ko ga je odkril Hiram Bingham, poznali samo lokalni prebivalci. Nad Machu Picchujem se nahaja še gora Wayna Picchu (Mlada gora), s katere se ti odpre prelep razgled na cel Machu Picchu.
Machu Picchu je v zadnjem stoletju postal svetovna znamenitost, ki so jo leta 2007 uporabniki spleta z vsega sveta uvrstili v t. i. novih sedem svetovnih čudes skupaj s Chichen Itzo v Mehiki, Kristusovim kipom v Riu de Janeiru, kitajskim zidom, rimskim Kolosejem, Petro v Jordaniji in Tadž Mahalom v Indiji. Unesco je leta 1983 Machu Picchu uvrstil na seznam svetovne dediščine in ga opisal kot "mojstrovino arhitekture in edinstven dokaz inkovske civilizacije".
Jutranji pogled na Machu Picchu.
Slikanje z lamo.
Pogled na Machu Picchu in cesto, ki pelje nanj, z Wayna Picchuja.
|
Terase Machu Picchuja.
El codor pasa...
Na poti do Wayna Picchuja smo prišli tudi v zanimiv tunel.
|
Puno - Titicaca
Po zaključenem Jungle Trailu sem se odpravil v mesto Puno, ki se nahaja na obrežju jezera Titicaca, ki je najvišje ležeče (3,860 m) plovno jezero na svetu. Na tem jezeru prebivajo pripadniki plemena Uros, ki živijo na ročno narejenih trsnih otokih. Obisk tega ljudstva je bil res zanimiv, saj so nam prikazali tudi, kakšna je tehnika izdelave teh otokov. Čeprav nekateri menijo, da so otoki nekako preveč turistično umetni, je resnično dejstvo, da so Uros ljudje živeli in vzdrževali te unikatne perujske otoke že tisočletja vse do danes.
Prebivališče ljudstva Uros.
Prikaz debeline naloženega trsa, ki sestavlja otoke.
Transportno sredstvo plemena Uros.
|
Na otoku zakurijo tudi ogenj, kar je presenetljivo glede na to, da je otok narejen iz trsa.
Trs, iz katerega so narejeni otoki ljudstva Uros, lahko tudi ješ. Tako lahko otok tehnično poješ.
|
Amantani
Svoje raziskovanje Peruja sem nadaljeval na otoku Amantani, kjer sem preživel dan v družbi z lokalno družino. Najprej smo si ogledali sončni zahod na hribu Pachamama in Pachatat (Mati Zemlja in Oče Zemlja), kjer je bila igra narave zares fenomenalna. Zvečer so nas domačini povabili na predstavitev njihovih lokalnih plesov. Oskrbeli so nas tudi z njihovimi tipičnimi nošami. Na plesu, ki je sledil, smo se turisti pomešali z lokalnimi prebivalci in se z njihovo pomočjo učili tradicionalnih plesov.
Noč smo prespali v kočah, ki so brez nam samoumnevne infrastructure (elektrika, tekoča voda, sanitarije), tako je bil obisk zares robinzonovski.
Noč smo prespali v kočah, ki so brez nam samoumnevne infrastructure (elektrika, tekoča voda, sanitarije), tako je bil obisk zares robinzonovski.
Sončni zahod na hribu Panchamama in Panchatata- v družbi z glasbeniki.
Amantanški zajtrk v domači kuhinji.
|
Večerna zabava v tipičnih oblekah lokalnih prebivalcev.
|
Nasveti
Za zaključek naj povem, da sem za prevoz uporabljal javni transport - avtobus, ki je smešno poceni. Za 6-urno pot sem plačal 6 dolarjev s tem, da sem doplačal 1 dolar za boljši prostor v dvonadstropnem avtobusu. ‘Boljši prostor’ v avtobusu je pomenilo spodnje nadstropje, kjer je manjša verjetnost, da ti zmanjka kakšna stvar, saj so vsi domačini ponavadi zgoraj.
Glede hrane nisem bil izbirčen, zato sem pojedel vse, kar mi je bilo ponujeno. Perujci imajo za moje pojme dobro in poceni hrano. Vsekakor vsem bralcem revije Potnik.si svetujem obisk Peruja, kajti dežela ponuja res veliko. Peru je dežela barv - od zelenega deževnega gozda, do sive, najbolj suhe puščave na svetu, pa do belih vrhov Andov. Peru je dežela veselja, odprtih in neizmerno prijaznih ljudi.
Glede hrane nisem bil izbirčen, zato sem pojedel vse, kar mi je bilo ponujeno. Perujci imajo za moje pojme dobro in poceni hrano. Vsekakor vsem bralcem revije Potnik.si svetujem obisk Peruja, kajti dežela ponuja res veliko. Peru je dežela barv - od zelenega deževnega gozda, do sive, najbolj suhe puščave na svetu, pa do belih vrhov Andov. Peru je dežela veselja, odprtih in neizmerno prijaznih ljudi.
Komentirajte!Vpišite komentar in delite svoje mnenje z drugimi bralci. Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni s svojim Facebook, Yahoo ali Hotmail računom.
|
