Ali je razglednica s potovanja zastarela?

Kdo danes sploh še pošilja razglednice? Kdaj ste nazadnje v poštnem nabiralniku našli razglednico iz tujine? V času družbenih medijev in pametnih telefonov se razglednice zdijo zastarele in staromodne. Kljub temu imajo tudi poseben čar. Nostalgičen pogled na staro počitniško tradicijo. Nekoč so ljudje na počitnicah pisali razglednice, zase lahko trdim, da sem še vedno pristaš pošiljanja razglednic, kamorkoli me pot zanese preko meja, vedno pošljem vsaj štiri do pet razglednic s potovanja. Velikokrat se mi je zgodilo, da razglednice niso prispele zaradi slabe organizirane pošte in odvzetih znamk, ki sem jih nanje prilepil.

So razglednice v dobi družbenih medijev zastarele?

Se spomnite tistih majhnih pravokotnih kartončkov, na katere ste z nalivnim peresom napisali pozdrav, prilepili znamko in jih poslali svojim najdražjim domov?

V času družbenih medijev, kot so Facebook, Twitter, Instagram, ter različne aplikacije, kot so: WhatsApp in Viber, se nam pošiljanje razglednic zdi popolnoma zastarelo. Zakaj bi kupovali naključne fotografske motive ter porabili denar za poštne znamke? In nato kartico še pošljete na večtedensko potovanje po pošti?

Posebej zato, ker lahko namesto tega v nekaj sekundah prek pametnega telefona prijateljem in znancem pošljete svoje posnetke. Še toliko bolj, če začnete računati podnebni odtis papirnate kartice in poštnine. Kljub temu so razglednice zame neločljivo povezane s potovanji.

Nobena fotografija, ki jo “pravkar” pošljem prek WhatsAppa, tega ne more nadomestiti. Seveda fotografije in pozdrave pošiljam tudi prek pametnega telefona.

Še posebej v tej digitalni dobi, ko mnogi pravijo, da je razglednica zastarela, ima zame poseben pomen.

Brez razglednice ni pravih počitnic?

Celoten postopek je zame preprosto cenjen obred, brez katerega se počitnice ne občutijo kot prave počitnice. Začne se z izbiranjem razglednic v papirnici, nadaljuje s pisanjem majhnih sporočil, zamazanih z morsko vodo, konča pa s pošiljanjem in večnim vprašanjem, kdo bo prej prišel domov, jaz ali razglednica? Moja ljubezen do razglednic izhaja tudi iz dejstva, da jih zelo rad pišem. Zavedam se, da večina ljudi na to verjetno gleda drugače. Kaj je tako zabavnega v tem, da desetkrat pošljete isti nepomemben pozdrav? Ali pa mukotrpno razmišljate, kaj lahko napišete drugega kot “Lepo vreme, čudovita plaža, veliko lepih pozdravov iz XXX”. Zame pa je to trenutek, ko si vzamem čas, da pregledam svoja počitniška doživetja in se jim zahvalim.

Del moje ljubezni do razglednic je tudi ideja, da nekdo prebere besedilo moje razglednice in se za trenutek ob podobi kraja miselno odpravi na potovanje. Vendar se zavedam, da je večina mojih razglednic verjetno že končala v zbirnem košu papirja. Zame, še posebej v naši hitri digitalni dobi, so tudi nekakšna materialna povezava med nami, popotniki, in domačimi, pa naj se sliši še tako lažno.

Pred nekaj dnevi sem prejel razglednico od prijatelja z Aljaske. Motiv na fotografiji me je za trenutek miselno prevzel in takrat sem si zaželel, da bi tudi sam bil tam.

Zame pa bodo razglednice vedno povezane s potovanji in tujino.

Zato bodo moji prijatelji in znanci v svojih poštnih nabiralnikih še vedno našli moje razglednice s številnih potovanj po svetu ali s kakega kratkega izleta po domači Sloveniji.