Igor Jagodic je eden od članov Treh chefov, kuharjev, ki so ustvarjali na Bledu in tam pustili velik pečat. Ostala dva sta Bine Volčič in Uroš Štefelin. Igor se je med drugim kuharsko izpopolnjeval v restavraciji Noma na Danskem, ki je trikratna zaporedna zmagovalka seznama 50 najboljših restavracij na svetu. Bil pa je tudi član slovenske kuharske reprezentance med leti 2006 in 2010. Trenutno Igor ustvarja na Ljubljanskem gradu v restavraciji Strelec. Igorja smo spraševali, od kod črpa navdih za svoje stvaritve, kako se za katero jed odloči, da jo bo uvrstil na meni, in še mnoge mnoge druge zanimivosti.
Od kod črpate navdih za vaše stvaritve?
Različno – veliko jedi se domislim recimo v avtu med vožnjo v službo ali iz nje, včasih idejo dobim iz knjige ali kake dobre revije, včasih tudi, ko v drugi restavraciji pojem kako zanimivo jed in jo nato predelam po svoje…
Odvisno v katerem kraju delamo, ponavadi v mesecih, ko je manj dela. Kar nekaj restavracij si vzame premor in vrata zapre za nek krajši čas. Ravno zadnji teden pred novim letom smo se s kuhinjsko ekipo odpravili na kosilo v Udine, v restavracijo Agli amici, in po kosilu smo imeli priložnost z lastniki razpravljati o različnih temah. Ena od tem je bila tudi, kako pomembno je, da si vzamemo premor vsake toliko časa, saj dan za dnem biti prijazen, nasmejan pred gosti, biti 100% v kuhinji – tega enostavno ne moreš početi brez počitka.
Pred potovanjem vedno že v naprej poiščem kako zanimivo restavracijo, se pozanimam, kaj si je poleg znamenitosti še vredno ogledati (tržnice, kake dobre delikatese, mesnice, slaščičarne,…). Večkrat pa se zgodi, da je razlog za potovanje ravno neka določena restavracija ali kulinarični dogodek.
Oboje, zadnje čase bolj iščem počitek.
Trenutno so to vampi polenovke.
Najprej jo preizkusimo v kuhinji – sodelavci morajo podati svoja mnenja, nato gre jed na jedilni list in če so kake pripombe še s strani gostov, jo potem še toliko dodelamo, da smo vsi zadovoljni.
Sem pristaš dobre hrane, rad preizkusim vse, od stojnic, kakega dobrega bistroja, restavracije. Ponavadi v hotelu razen zajtrka ne jem (razen, če je v hotelu tudi zanimiva restavracija).
Rad poizkusim čim več različnih jedi, živil – nič nenavadnega mi ni ostalo v spominu.
Povsod je kaj, česar se spominjam, mogoče Pariz (bistroji, restavracije, tržnice, slaščičarne – res širok izbor).
Ponavadi jo poiščem, zanimajo me živila, ki so na voljo – sploh so zanimiva živila, ki so pri nas redka oz. jih še ne poznam, rad pa na tržnicah tudi kaj pojem in popijem.
Bolj poredko, saj pri ustvarjanju novih jedi izhajamo iz lokalnih sestavin (če je le možno).
Nič posebnega, če se la da, je prtljage čim manj, nikoli pa ne manjka fotoaparat.
Kratki obiski evropskih mest (Pariz, Barcelona,…).
Zadnja – na strokovnem izobraževanju v Barceloni sva si s še enim kuharjem delila hotelsko sobo. Ko sva vstopila v sobo, je bila tam kopalnica ter wc popolnoma v steklu (med spalnico ter kopalnico je bila steklena stena). – Ko sva čez čas našla zaveso, s katero stekleno površino zagrneš …., nama je kar malo odleglo.
Težko je priporočiti neko določeno jed, vedno pa rad priporočam naš degustacijski meni – tam so vedno zbrane jedi ter živila, ki so sezonska, …..
Domačo kuhinjo, francosko in zadnje čase novo skandinavsko kuhinjo.