Po ogledu vremenske napovedi so nas zasrbele pete, kot radi rečemo. Z družino in nekaj prijatelji smo se odločili, da izkoristimo lepo vreme ter se odpravimo raziskovat našo lepo deželo. Prekmurje in Prlekija je bila naša odločitev po tem, ko smo predebatirali vse ideje za izlet. Odločili smo se, da raziščemo to našo prelepo pokrajino s pomočjo term Sava Hotels & Resort in Centra za zdravje in razvoj Murska Sobota, ki so nam predstavili različne možnosti raziskovanja bližnje okolice in vključevanja lokalnih posebnosti v celovito turistično ponudbo teh priljubljenih termalnih središč.
Marko Popovič
Začetek dneva z zdravim zajtrom in mineralno vodo iz pipe
Ker smo se od doma odpeljali že v zgodnjih jutranjih urah, smo se najprej lotili zdravega zajtrka. Prvi postanek je bil v Zdravilišču Radenci, kjer so nam predstavili vodilo njihovega programa, to pa je spodbujanje zdravega življenjskega sloga od mladih nog. Seveda pri zajtrku ni manjkalo domače pridelanih izdelkov, kot npr. lokalno pridelano sadje, domača marmelada iz šipka in jabolk ter iz grozdja, jabolk in hrušk. Še posebno zanimiv pa je bil prekmurski čemaž v oljčnem olju slovenske Istre s piransko soljo. Po zajtrku smo poizkusili tudi mineralno vodo iz zdravilnega vrelca, katere dobrobiti lahko koristijo gostje zdravilišča v hotelski pitni dvorani, kar nam je bilo še posebej zanimivo. Predstavili so zdravilne učinke znamenite mineralne vode in razložili, da je ta mineralna voda edinstvena tudi zato, ker se zelo dobro meša z lokalno pridelanim vinom. Na ta način dobimo t.i.”špricer“.
Zdrav zajtrk z lokalnimi specialitetami, kot so …
… domače marmelade in …
… zanimiva kombinacija – prekmurski čemaž v oljčnem olju slovenske Istre s piransko soljo.
Radensko pa smo si lahko natočili kar direktno iz pipe 🙂
Prekmurje in Prlekija: lov na skriti zaklad
Hkrati so nas seznanili s pravilno tehniko dihanja, ki je še posebej pomembna v sodobnem času, saj le-ta tehnika lajša in zmanjšuje stres. Med samim zajtrkom so nam predstavili možnosti spoznavanja bližnje okolice, in sicer družinsko oz. skupinsko doživetje »Lov za zakladom«. Ta program poteka tako, da se družine oz. skupine odpravijo na pustolovski lov za zakladom, ki poteka v obliki iskanja sledi s pomočjo reševanja prebrisanih
ugank, pri čemer se lahko odločite za 2 možnosti:
Prva možnost, za katero smo se odločili tudi mi, je kolesarski lov za zakladom, ki poteka tudi delno po sosednji Avstriji in se imenuje “S kolesom vzdolž Mure“. Ker posebej zato nismo pritovorili koles s seboj, smo si jih sposodili. Za tiste, ki nimajo dovolj kolesarske kondicije, ponujajo izposojo električnih koles. Celotna pot je dolga 18 km, opremili pa so nas z navodili za iskanje zakladov in s priročnim zemljevidom. Med potjo smo v navodila vpisovali rešitve ugank in na koncu smo dobili rešitev, ki nam je prinesla tudi zaklad.
Druga možnost je dvokilometrska pešpot, zasnovana kot mestna tura Radencev. Ta pot se imenuje tudi “Srčkova pot“, saj je posebej markirana z odtisi srčkov na pločniku.
Začetek kolesarske poti v Radencih
Na poti smo opazili odtise srčkov na pločniku, ki označujejo “Srčkovo pot” – dvokilometrsko pešpot po Radencih.
Kolesarska pot je lepo urejena in varna, na njej pa si lahko tudi “spočijete oči” v lepi pokrajini.
Na poti smo obiskali lokalno oljarno, kjer pridelujejo domače bučno olje.
Najstarejša hiša penine, penina iz 1979 in rimsko kolo kot zahvala
Med samim kolesarjenjem smo obiskali najstarejšo peninsko hišo v Sloveniji, kjer smo degustirali penine. Povedali so nam, da je v njihovi kleti vgrajeno rimsko kolo kot zahvala Rimljanom, da so v naše kraje prinesli vinsko trto. Vinsko klet sedaj koristijo kot arhivsko butično klet, kjer hranijo najboljše letnike penine. Najstarejša steklenica nosi datum 1979. Najdražja steklenica je vredna 300 €. Zaupali so nam tudi, da se penina ne pritrkava, ker so kozarci za tovrstno tekočino takšne oblike, da niti nimajo lepega zvena, poleg tega se pri tem sprožijo mehurčki, kar ne vpliva dobro na okus. Po končanem obisku hiše penine smo se odpravili s kolesi na začetno točko, kjer smo izposojena kolesa vrnili.
Med kolesarjenjem smo obiskali najstarejšo peninsko hišo v Sloveniji, …
… ki hrani penine od leta 1979 dalje in kjer boste za najdražjo steklenico penine odšteli 300 €.
Videli smo vgrajeno rimsko kolo kot zahvala Rimljanom, da so v naše kraje prinesli vinsko trto.
V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate več fotografij z iskanja skritega zaklada.
Na koncu poti smo si pogledali še, kako ročno izdelujejo izdelke iz koruznega ličja in kako delajo Lectova srca. Tukaj smo se še posebej zamislili nad tovrstnimi spretnostmi, saj je teh mojstric vedno manj in je njihova prihodnost ogrožena.
Spoznali smo dve mojstrici, ki ročno izdelujeta Lectova srca …
… in izdelke iz koruznega ličja.
Tradicionalno domače kosilo in izdelki iz buč
Po zanimivi kolesarski izkušnji smo se odpravili v Prlekijo – v Terme Banovci, kjer smo naleteli na res simpatične lesene hiške, ki so tukaj postavljene za otroške delavnice, ki potekajo tu večkrat mesečno. Ob našem obisku so otroci iz bližnjega vrtca izrezovali buče za noč čarovnic. Ker smo bili na poti že kar nekaj časa, smo se seveda morali tudi malo okrepčati. Zavestno smo se odločili za lokalne domače dobrote, kot so bograč, bujta repa, dödoli in ostalo. Po kosilu bi se prilegla tudi kakšna izmed savn, ki so tukaj na voljo, vendar smo želeli dan maksimalno izkoristiti in smo se podali odkrivat naprej lepote Prekmurja.
Simpatične lesene hiške, kjer potekajo otroške delavnice in animacije…
Odločili smo se, da poizkusimo lokalne specialitete, kot so bograč, …
… dödoli in koline …
… ajdova kaša in bujta repa …
… ter slastne domače sladice, med katerimi ni manjkala niti pogača.
Štorklja, čarobni napitek in prekmurska gibanica
Za konec naše poti smo se podali v Prekmurje ogledat si izdelavo ene najboljših sladic, ki prihaja iz Prekmurja, in to je prekmurska gibanica. Mojstrica izdelave tovrstne sladice iz Term 3000 – Moravskih Toplic, nam je zaupala nekaj namigov pri izdelavi te sladice ter nam pokazala celoten postopek, od začetka do konca. Seveda smo na koncu našega izleta po Prekmurju ugotovili, da je dan prehitro minil, da bi si ogledali še več zanimivosti, ki jih ponuja, in da se s tem delom naše čudovite dežele gotovo še srečamo. Če ne drugače, pridemo vsaj še na eno pristno prekmursko gibanico, ki jo bomo poizkusili tudi sami narediti doma.
Maskota štorklje, ki je simbol Prekmurja, nas je pozdravila in nam…
… ter nam zaupala tudi recept zanj 🙂
Opazovali smo tudi pripravo prekmurske gibanice.
Imeli smo čast opazovati, kako nastane prekmurska gibanica. Mojstrica izdelave tovrstne sladice nam je zaupala nekaj namigov pri izdelavi te sladice ter nam pokazala celoten postopek. V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate postopek izdelave prekmurske gibanice.
Komentirajte!
Naštejte vsaj 2 značilnosti Prekmurja ali Prlekije?
