Tri prijeteljice smo se odpravile na počitnice na Kanarske otoke … Zakaj? Zato, ker smo bile site zime! Izbrale smo dva od sedmih otokov, La Gomero in Tenerife. Kanarski otoki so špansko ozemlje, zato nevšečnosti z menjavo valute in čakanja na letališču ni. Presenečena sem bila nad dobrimi letalskimi povezavami (priporočam Iberio) ter nad nizko ceno kart (seveda izven glavne sezone, ki je na Kanarskih otokih kar dolga). Presenečenj pa ni bilo konec …
Za začetek je potrebno vedeti, da se na Tenerifih nahajata dve letelišči, na severu in na jugu. Južno letališče je večje in večina turistov leti prav tja, severno letališče pa je bližje glavnemu mestu Kanarskih otokov, Santa Cruz. Zaradi bolj ugodne cene letalskih kart smo izbrale severno letališče. Avtobus povezuje letališče z avtobusno postajo v glavnem mestu. Tam je tudi sedež družbe Armas, ene od dveh, ki nudi prevoz med otoki s trajekti (druga družba je Fred Olsen, ki je dražja). Bile smo nadvsem presenečene, ko smo izvedle, da ob nakupu vozovnice nudijo zastonj prevoz do pristanišča, ki se nahaja na jugu otoka. Super, mar ne?
La Gomera
Prvih šest dni smo preživele na otoku La Gomera, nastanjene smo bile na jugu otoka, v naselju Playa de Santiago. Naselje je zelo majhno, spomladi je precej prazno, saj ni veliko turistov. Nasploh pa je La Gomera manj turističen otok od Tenerifov, zato mi je bil bolj všeč. Glavno mesto otoka je San Sebastian, kjer je tudi pristanišče.
La Gomera je zelo gorata, kar pomeni, da za odkrivanje otoka nujno potrebujemo avto. Na srečo je izposoja vozil na Kanarskih otokih res poceni, gorivo pa za nas zelo ugodno, samo 1 evro na liter, neverjetno. V šestih dneh smo otok dodobra spoznale. Zapeljale smo se do narodnega parka Garajonay (Parque nacional de Garajonay), kjer smo šle tudi na večurni pohod. Vegetacija na otoku je res zanimiva, suha stepa v višjih in bolj namočenih predelih preide kar v bujni gozd.
Zapeljale smo se tudi do naselij Hermigua, Vallehermoso in Valle del Gran Rey. Zadnji je še posebej poznan zaradi prečudovitih sončnih zahodov, zato smo se odločile počakati na večer. Čeprav je bila temperatura zraka okoli 20 °C, jih je bilo zaradi močnega sonca čutiti dosti več. Zato smo se med čakanjem na sončni zahod kopale v manjšem zalivčku, kjer je bila voda nekoliko toplejša.
Tenerife
Naslednji dan smo želele na pohod na vulkan El Teide. Tega smo že opazovale iz La Gomere in smo ga res želele videti še od blizu. Odpravile smo se torej v narodni park El Teide, ki se nahaja v osredju otoka. Cesta je bila neverjetno lepa, barve in oblike pa prečudovite.
Vulkan je visok 3718 m, zadnjič pa je izbruhnil l. 1798. Na voljo je tudi gondolska žičnica, ki pripelje do višine 3553 m, saj višje ni mogoče iti, razen s posebnim dovoljenjem. Možen je tudi nakup enosmerne vozovnice, tako je mogoče prihraniti nekaj časa, saj vzpon traja približno 3 – 4 ure, sestop pa dobri dve uri.
Olajšale smo si sestop in se popoldne odpeljale še na sever otoka, v mesto Puerto de la Cruz. Premikanje po otoku je res enostavno, cestnine za avtocesto ni, označbe na cestah so razmeroma dobre (le občasno so pomanjkljive). Zadnji dan smo si privoščile poležavanje na plaži, kopanje ter malo nakupov v bližini turistične Playe de las Americas.
Zapustile smo Kanarske otoke polne veselih občutkov, lepih spominov, zanimivih dogodivščin, ki smo si jih želele deliti s prijatelji in znanci. Priporočam ogled Kanarskih otokov. Če niste ljubitelji gneče, se izognite destinaciji v topli polovici leta! Vsekakor, res so vredni podrobnega ogleda.
Piše: Lavinia Hočevar