Knajpanje: mož, mesto, metoda

Letos mineva 200 let od rojstva moža, ki je v majhnem mestu razvil metodo knajpanja. Sebastian Kneipp (1821–1897) je bil leta 1855 posvečen v katoliškega duhovnika v majhnem bavarskem mestu Bad Wörishofen, približno 80 km zahodno od Münchna. Ob skrbi za dušno zdravje faranov se je vedno brigal tudi za telesno zdravje svojih sokrajanov, zato jim je nudil številne vodne terapije in poučeval metode zdravljenja. Pravzaprav še danes, skoraj 125 let po njegovi smrti, zdraviliško mesto Bad Wörishofen živi in diha njegovo dediščino.

Promenada v Bad Wörishofnu.

Sebastian Kneipp

Mladi študent teologije Sebastian Kneipp je leta 1847 zbolel za jetiko oziroma tuberkulozo (zastarelo tudi sušica). Slednja je bila v 19. stoletju pred odkritjem tuberkulostatikov sredi 20. stoletja še vedno zelo smrtonosna. Takratne zdravilne metode so predvsem služile višanju splošne odpornosti organizma s pomočjo zdravilne klime (hladen in čist zrak), počitka in zdrave prehrane.

Kneipp s slavno zalivalko in psom.
Slavna silhueta Kneippa z zalivalko, ki pa je slednji ni uporabljal samo za zalivanje rož, ampak tudi v terapevtske namene.

Kneipp je naletel še na knjigo Johanna Siegmunda Hahna o hidroterapiji iz leta 1738. Na podlagi tega predznanja se je nato večkrat tedensko kopal v mrzli Donavi, s čimer si je krepil svoj imunski sistem in pozdravil tuberkulozo.

Naslovnica za knjigo Johanna Siegmunda Hahna o hidroterapiji iz leta 1738. Spodaj je v latinščini zapisano: »Univerzalna medicina je radostno ponovno oživela.« S seštevkom povečanih črk oziroma rimskih številk se pride do letnice izdaje.

Kneipp je stanoval in deloval kot spovednik v tamkajšnjem samostanu dominikank. Ustanovitev samostana sega v sredo 13. stoletja, stavba samostana pa je bila zgrajena med leti 1719 in 1721. Samostan deluje še danes, a je povprečna starost tam živečih nun več kot 80 let.

Križni hodnik v samostanu.

Večji del samostana so spremenili v hotel KurOase im Kloster (»zdravilna oaza v samostanu«) in sobe so v bistvu bivše samostanske celice. Hotel je odmik v osamo in oddih od skrbi in pritiskov modernega sveta.

Vhod v hotel.

Metoda knajpanja

Čeprav se je Kneipp že prej ukvarjal tudi z različnimi zdravilnimi tehnikami, je prav v Bad Wörishofnu razvil in začel pisati o metodi »knajpanja,« ki je osvojila cel svet. Leta 1886 je izdal svojo najbolj znano knjigo »Moja vodna terapija« (Meine Wasser-Kur), ki je izšla v več izdajah, hitro pa so jo prevedli v številne svetovne jezike. Izkušeni terapevti v Bad Wörishofnu sicer vedno poudarjajo, da gre pri knajpanju za preventivno in splošno zdravilno tehniko. Pri hujših bolezenskih stanjih svetujejo obisk zdravnika, saj tudi moderna medicina (z vsemi napakami in pomanjkljivostmi) pacienta obravnava celostno.

Pet stebrov terapije po Kneippu.

Kneippa in knajpanje najpogosteje povezujemo z vodno terapijo, ki pa predstavlja samo enega izmed petih stebrov njegovega sistema zdravljenja:

  1. hidroterapija ali vodna terapija,
  2. gibanje in telesna vaja,
  3. zdrava in raznovrstna prehrana,
  4. fitoterapija ali zeliščna terapija,
  5. notranje ravnotežje in red.
V mestu je na več mestih predstavljenih Kneippovih pet stebrov.

Hidroterapija

Vodna terapija se uporablja za lajšanje številnih zdravstvenih težav, hitrejše okrevanje, celostno krepitev človeka in sproščanje. Hidroterapija ima bogato zgodovino, saj so jo že pred tisoč leti priporočali za krepitev mentalnega in telesnega zdravja. Tudi rimske terme so poznale več prostorov z bazeni različnih temperatur.

Kneipp je iz tega globokega bazena predznanja oblikoval svojo metodo. Recimo terapija polivanja telesa s hladno vodo vzbudi temperaturne dražljaje v krvnem obtoku, presnovi in mišičju. Posledica je boljša prekrvavitev, razstrupljanje in splošna sprostitev.

Kneippova »kura«: 1. polivanje kolen; 2. polivanje glave; 3. bosonogi sprehod po rosni travi.
Sebastian Kneipp med vodno terapijo.

V Bad Wörishofnu je sicer več kot 40 hotelov z vodnimi terapijami. Kneippove terapije ponuja tudi hotel in zdravilišče Sebastianeum, kjer ponujajo osebno in celostno obravnavo strank. Sebastianeum leži na osrednji promenadi v historičnem središču mesta Bad Wörishofen. Med drugim ponujajo terapije z mrzlo vodo, blatom in senom. V okviru ustanove je hotel, zdravstveno središče, manjša kapela, prostor za predavanja, koncerte itd.

Citata Sebastiana Kneippa: »V naravi ne obstaja hitenje, nekaj časa je nujno za okrevanje.« Spodaj pa še v enem izmed bavarskih dialektov: »Vsi se želijo napiti, nihče pa noče umreti.«

Gibanje

Kneipp je visoko cenil telesno vajo, gimnastiko in šport kot pomembne dele svoje terapije. Njegova filozofija je sledila vitaliteti skozi gibanje, kar vključuje tako obremenitev kot počitek. Gibanje izboljšuje delovanje gibalnega aparata, srca in krvno-žilnega sistema ter normalizacijo presnove. V poznem 19. stoletju so imeli na voljo vožnjo s kolesi, gimnastiko ali fitnes, tek na smučeh, sankanje, tenis, sekanje drv itd.

Raznorazni pripomočki za gibanje in šport s konca 19. stoletja.

V bližnji in daljni okolici Bad Wörishofna je ogromno priložnosti za gibanje. V parku so pripravili približno uro do dve uri dolgo interaktivno »bosonogo pot,« ki vključi vsa čutila. Ta »bosonoga pot« vključuje več postaj, kot so hoja po blatu iz ilovice, spoznavanje starih merskih enot, ki so temeljile na stopalu, hoja v labirintu po različnih vrstah kamnov, hoja po globokem blatu do kolen, lovljenje ravnotežja, hoja po tekoči vodi v manjšem potoku itd. Kneipp je priporočal boso hojo, saj naj bi krepila krvni obtok, odstranjevala odvečno telesno toploto in stimulirala senzorno zaznavanje. Danes veliko maratonskih tekačev (sploh iz Afrike) pogosto trenira bosih, da okrepijo mišice nog in stopal.

Hoja v labirintu po raznovrstnih kamnih.

Prehrana

Prehrana je zdrava in pravilna, ko pokrije kalorijske potrebe in vsa potrebna hranila v primernih količinah in pravilnih razmerjih. Zdrava in raznovrstna prehrana s sadjem, zelenjavo, žiti in omejena pri uživanju mesa je bila tudi v središču Kneippove metode. Pri prehrani je Kneipp zagovarjal zmernost. Med drugim je trdil, da: »V pravi meri tiči red; vsega preveč ali vsega premalo zamenja zdravje za bolezen.« V samostanu in hotelu KurOase veliko stavijo tudi na zdravo prehrano. Vsak dan vnaprej se naroči zajtrk, ki ga potem prinesejo na posebnem tristopenjskem pladnju.

Poseben tristopenjski pladenj z zajtrkom v KurOase im Kloster.

Tudi v mestu je polno gostiln, ki stavijo na ekološko pridelano hrano, kot je recimo restavracija in trgovina Bio Oase. Polno je tudi tradicionalnih bavarskih gostiln, kot je gostilna Adler.

Fitoterapija

V vseh časih so ljudje rastline zbirali, preizkušali in uporabljali proti boleznim. Kneipp naj bi več let pregledoval in preverjal, sušil, rezal in kuhal raznorazna zelišča. Pri tem je ponovno predstavil zdravilne učinke številnih zelišč, ki imajo prav tako dolgo tradicijo. Slavno je izjavil, da: »Z vsakim korakom, ki ga naredimo v naravi, srečamo vedno nove rastline, ki so za nas lahko koristne in zdravilne.« Med drugim je svetoval njihovo uporabo v obliki čajev, sokov, dodatkov h kadi itd.

Razni zeliščni pripravki v BioOase.

Sprehod po zeliščnem vrtu v Bad Wörishofnu je služil kot svoje vrste aromaterapija. V zeliščnem vrtu je namreč možno posamezne liste tudi odtrgati, zdrobiti med prsti in poduhati. Pri vsaki rastlini je oznaka in kratek opis. Park je sestavljen iz treh manjših vrtov iz različnih časovnih obdobij, od časov Karla Velikega v zgodnjem 9. stol., preko renesanse v 16. stol., do časov Kneippa v poznem 19. stol. Vonjave vplivajo na nas celo življenje, pogosto nezavedno, saj namreč vedno, ko vdihnemo, tudi vonjamo; celo v spanju je vonj aktiven.

Vodenje po zeliščnem vrtu.

Notranje ravnotežje in red

Da bi dosegli harmonijo med telesom, duhom in dušo, je po Kneippu treba strukturirati zunanji in notranji življenjski red, kar je jedro Kneippove terapije. Izogibanje rizičnim faktorjem, »strupenim užitkom« in pretiranim dražljajem je pomembno za pridobitev notranjega ali duhovnega ravnotežja. Aktiven življenjski slog ne vodi le k telesnemu dobremu počutju, ampak tudi k večjemu življenjskemu veselju in sprejemljivosti za pomembne zadeve v življenju.

Manjša knjižnica v samostanu z razgledom na mesto.

V Bad Wörishofnu trikrat dnevno pripravijo manjši koncert klasične glasbe. Na njem igrajo znane skladbe znanih klasičnih skladateljev, kot so Brahms, Mozart, Beethoven, postrežejo pa tudi z jazz in swing glasbo. Koncert običajno povezuje zelo duhoviti koncertni mojster, ki zna vključiti tudi občinstvo. Pri zdravju namreč ne gre prezreti vloge smeha in pozitivnega mišljenja.

Koncert v Bad Wörishofnu.

Bad Wörishofen

V Bad Wörishofnu je ogromno ustanov, posvečenih zgodovini in kulturni dediščini. Prvo javno kopališče za moške iz 19. stol. (takrat so še bila ločena po spolih) so spremenili v »domovinsko« kamrico (Heimatstube) oziroma muzej. V njej je možno videti veliko narodnih in deželnih noš, kmetijska orodja in pripomočke, metode Kneippa iz konca 19. stoletja itd. V mestu se nahaja muzej Sebastiana Kneippa (Sebastian Kneipp Museum), ki je posvečen njemu in razvoju njegove metode ter njeni širitvi po svetu.

Zdravilne metode po Sebastianu Kneippu so se v poznem 19. stoletju razširile tudi po slovenskih krajih. V Ljubljani so ustanovili društvo Kneippovih pristašev, ki so v Tivoliju leta 1899 zgradili kopališče Wörishofen. Ob lesenem objektu, razdeljenem v več kabin, je tekel potoček, v katerega so po Kneippovih navodilih namakali noge, hkrati pa hodili bosonogi po rosni travi.

Razglednica s Kneippovim kopališčem Wörishofen v Tivoliju leta 1909.

Kopališče v Kamniku je še prej, leta 1891, začelo slediti Kneippovim metodam, kar je že naslednje leto vodilo k večjemu obisku kopališča; sam Kneipp je priporočal obisk Kamnika. Veliko Slovencev je v tistem času obiskovalo še Krapinske toplice na Hrvaškem, kjer so sledili Kneippovim metodam. V letih 1904-1906 je v Gorici izhajal celo mesečnik Knajpovec, časopis za negovanje zdravja po Kneippovem sestavu, za pouk, vzgojo otrok in zabavo; knajpanje so sicer propagirali številni časopisi, revije in razni priročniki.

Kamniško zdravilišče leta 1904.

Po prvi svetovni vojni uradnih Kneippovih ustanov v Sloveniji ni bilo več, a so se določene metode knajpanja, kot so prhanje s hladno vodo, bazenčki z mrzlo vodo in bosonoga hoja, ohranile vse do danes. Vodne terapije s kombiniranjem tople in mrzle vode so namreč postale del stalne ponudbe term, wellness in spa centrov. Dandanes ponovno odkrivamo prednosti in dobrobiti namakanja v mrzli vodi. Vse te prednosti je pred stoletjem in pol svetoval tudi Sebastian Kneipp v majhnem bavarskem mestecu Bad Wörishofen.

Avtor članka: Izidor Janžekovič