Konec junija smo se z družino in prijatelji odpeljali novi pustolovščini naproti – raziskovat lepote Korzike. Ko smo se odločili za letošnjo destinacijo dopusta, smo bolj malo vedeli o Korziki, vendar smo hitro ugotovili, da nam ne bo dolgčas, saj ponuja veliko aktivnosti in zanimivosti. Prijatelj je pripravil plan, kaj vse si bomo pogledali in kaj tam počeli, ostali pa smo poskrbeli za druge stvari (rezervacije namestitev, trajekta, pregled znamenitosti na poti, …). Za lažjo predstavo o velikosti Korzike naj povem, da je več kot polovico manjša od Slovenije in ima le dobrih 300.000 prebivalcev.
Firence – Pisa – Livorno
Prvi dan smo se zjutraj podali iz Slovenije in se najprej ustavili v Firencah, kjer je že mrgolelo turistov iz vsega sveta. Parking smo nekako uspeli najti in si ogledali nekaj glavnih znamenitosti – glavno katedralo, Michelangelov kip Davida, številne galerije… Šli smo tudi mimo znamenitega srednjeveškega mostu Ponte Vecchio, ki povezuje oba bregova reke Arno. Na njem so zgrajene trgovine, ki so danes zanimive predvsem za draguljarje, prodajalce spominkov in trgovce z umetninami.
Na poti do Livorna smo se ustavili še v Pisi, kjer smo občudovali znameniti stolp (visok slabih 59 m) in izvedeli, da je za njegovo slavo kriva napaka arhitekta (ki ni poskrbel za dobre temelje). Gradnjo stolpa so vmes prekinili za 100 let, zemlja se je v tem času pod težo materiala pogreznila, zato se je stolp nagnil. Takrat verjetno niso bili nad njegovo napako nič kaj navdušeni, danes pa je to ena izmed večjih znamenitosti in magnet, ki privlači številne turiste. Edinstven je tudi občutek, ko hodiš po nagnjenih stopnicah, ko te zanaša na vse strani. Sledila je pot do Livorna, kjer smo se zvečer še malo sprehodili po mestu.
Livorno – Bastia – Corte
Zjutraj smo se takoj po zgodnjem zajtrku odpravili na trajekt, ki nas je iz Livorna popeljal v Bastio (vožnja traja 4 ure). Iz Bastie smo se nato podali v gorato notranjost Korzike, do kraja Corte. Po namestitvi v apartma in kosilu smo se odpravili na sprehod oz. krajši treking po dolini reke Tavignano, kjer smo se tudi kopali v tolmunih – voda je bila čista in presenetljivo topla, tako da smo res uživali.
Corte – Vergio – Porto – Capo Rosso – Ajaccio
Naslednje jutro smo se odpravili proti zahodu, čez prelaz Vergio, kjer so nas na cesti in ob njej spremljale številne živali (pujsi, krave, koze, ovce, …), ki se ne dajo motiti zaradi prometa. Sledila je pot proti mestu Porto, ki smo si ga ogledali panoramsko ter se odpravili naprej na treking na Capo Rosso. Od izhodišča do vrha, kjer je tudi obrambni stolp, smo potrebovali le dobro uro hitre hoje, spremljala pa nas je huda vročina. Vendar se je splačalo, saj smo bili na vrhu poplačani s čudovitim razgledom. Sledil je povratek in skok na bližnjo peščeno plažo, kjer smo se “ohladili” v toplem morju 🙂 Sledila je vožnja do glavnega mesta Korzike – Ajaccia, ki se nahaja na zahodni obali, kamor smo prispeli zvečer, in tudi na Korziki doživeli prometni zastoj oz. konico.
Ajaccio – Sartene – plaža Rocapia – Bonifacio
Zjutraj smo se podali iz Ajaccia proti čudovitemu staremu mestu Sartene, ki je zgrajeno na hribu in od koder se odpira lep razgled na okolico. Malo smo si ogledali mesto in nakupili nekaj spominkov, nato pa se odpravili naprej proti znameniti plaži Rocapia. Plaža je res zelo lepa in tudi voda čista, tako da smo uživali kar nekaj ur. Je pa cesta do plaže v nekoliko slabšem stanju, tako da ni primerna ravno za vsak avto, ampak je pa posebno doživetje 🙂
Pozno popoldne pa smo se podali naprej, na jug otoka, do mesta Bonifacio. Namestili smo se v apartmaju, se malo sprostili v bazenu in se odpravili na večerjo ter večerni ogled mesta. Bonifacio je pristaniško mesto z bogato zgodovino, ki leži na skrajnem jugu Korzike. Mesto je najbolj znano po svojih belih klifih, na katerih stoji trdnjava, ki je ob večerih še posebej lepo osvetljena. Zgornji del mesta in del obzidja so zgrajeni na vrhu pečine, kakšnih 70 m nad morjem. Pečino je spodjedlo morje, tako da je videti, kot da so zgradbe na samem robu pečine zgrajene na previsu. Mesto ima eno bolj bogatih pristanišč na Korziki, kar je mogoče opaziti po mogočnih jahtah, ki so tukaj zasidrane.
Bonifacio – plaža Rondinara – Zonza
Zjutraj smo lovili sončni vzhod na klifih na skrajnem jugu otoka, nato pa smo si privoščili malo sprostitve in uživanja na peščeni plaži Rondinara. Popoldne smo si na poti do kraja Zonza (v gorati notranjosti Korzike) pogledali še slap de Pisca di Gallo. Tam je pokrajina res polna lepot (vrhovi, gozdovi, jezera, slapovi, …), tako da fotoaparati niso počivali. Do slapa smo od izhodišča potrebovali slabo uro hoje. V Zonzo smo prispeli pozno zvečer.
Zonza – Solenzara
Zjutraj smo se zapeljali na bližnji prelaz De Bavella, od koder smo začeli treking do Bocca di Velaco, kjer je v skalo narava izklesala veliko “okno”. Prelaz je tudi izhodiščna točka za več pohodniških poti, tako da si lahko izberete svojo, glede na vaše zmožnosti (po dolžini in zahtevnosti). Pot ni bila zahtevna in je bila ravno pravšnja za naše utrujene noge od preteklih dni. Po dvournem trekingu smo se nato podali na vzhodno obalo Korzike, do kraja Solenzara. Tam smo izkoristili prosto popoldne za plavanje v bazenu, počitek, kartanje, …
Solenzara – canyoning La Vacca – Bastia
Naslednje jutro so se eni podali na canyoning po dolini La Vacca, drugi pa “lenarit” na bližnjo plažo Canneda. Tako da smo eni uživali v morju, drugi pa v adrenalinskem spustu po reki. Na izbiro so imeli več destinacij. Odločitev za canyoning po soteski Vacca se je izkazala za odlično izbiro, saj je dolina naravnost prečudovita. Bilo je kar naporno, saj vse skupaj s hojo traja okoli 4 ure. Doživeli pa so pravo mero adrenalina, seveda s športno opremo, ki omogoča varnost (in jo prejmete tam). Pot se začne s plavanjem in skakanjem v majhne tolmune, prav kmalu pa se prevesi v pravo pustolovščino. Premagovanje slapov in skakanje iz skal, ki so visoke tudi 10m, da vsemu temu še poseben čar. Narava je zares veličastna, sploh ko se ozreš v nebo in vidiš visoke skalne stene, ki se dvigajo nad teboj. Takrat se zaveš kako majhni smo v resnici in kako mogočna je narava. Škoda, da nismo imeli s seboj kakšnega fotoaparata ali kamere, da bi naredili kaj slik iz canyoninga. Popoldan smo se odpravili nazaj proti Bastiji, na sever otoka, kjer smo se namestili.
Bastia – Slovenija
Naše 9-dnevno potovanja se je tako končalo. Korzika je res lepa in vredna obiska. Če se planirate odpraviti na Korziko vam svetujem, da trajekt rezervirajte čimprej, saj je potem cena veliko ugodnejša. Prav tako namestitve, rezervirajte čimprej in če je možno apartma, da si lahko tudi sami kakšno hrano pripravite, saj je hrana na Korziki zelo draga (predvsem gostilne). Kar se tiče turizma, je pozitivno to, da ni gneč, da ni veliko turistov oz. se porazgubijo po otoku. Nekatere plaže so slabše dostopne in neoznačene, prav tako na večini ni gostinske ponudbe, kar pa je prednost je to, da ni veliko ljudi in da je vse bolj naravno. Tudi v hribih so označene predvsem glavne poti (transverzala G20), ostale pa slabše. Slabost je tudi ta, da je redko kje v hribih kakšna gorska koča. Drugače pa je Korzika podobna Sloveniji, majhna, a ima veliko naravnih lepot, ki vas bodo očaral.
