Nepozabna Bohinjska zimska pravljica

Po končanem sankanju smo se odpravili nazaj v dolino in pot nas je vodila do bližnjega slapa Savica. Sam slap sodi med najbolj obiskane slapove v Sloveniji in odločili smo se raziskati, zakaj je temu tako. Sama pot od tedaj, ko smo parkirali, pa do slapu je minila zelo hitro, saj je trajala le 20 min. Pot ni pretirano naporna, okolica je resnično lepa, stopnice do slapa pa so leta 2007 člani Turističnega društva Bohinj prenovili. Ko smo prispeli na vrh razgledne točke, smo spoznali, zakaj je France Prešeren napisal pesnitev Krst pri Savici in tako postavil nepozabni knjižni spomenik temu prečudovitemu slapu. Ker smo bili ob času našega obiska popolnoma sami, smo lahko še toliko bolj uživali v spektakularnem pogledu na smaragdno vodo, ki se zbira  pod slapom. Slap je znamenit po tem, da se v skritem podzemlju razdeli na dva dela, pri čemer je ob našem obisku voda iz nižjega pramena tekla, iz višjega pramena pa ne.

1 od 4

Po ogledu smo se vrnili v apartma, da smo se pripravili na večerni pohod z baklami z vodičem Gregorjem. Bakle so narejene iz žaklovine in voska ter gorijo približno 1 uro. So tudi zaščitene z alu folijo, da se ne kaplja po oblačilih. Večerni sprehod traja 45 minut, ki pa zaradi zanimivosti, ki jih pove Gregor, mine, kot bi trenil. Sprehod z baklami je vsako soboto ob 18.uri. Ali ste vedeli, da so svetovno znane violine stradivarke, ki se prodajajo za milijone evrov, narejene iz lesa, ki jih je Antonio Stradivari kupoval od kmetov iz Bohinjske kotline. Včasih so gozdarji spuščali požagana drevesa po kanalih v dolino, legenda pa pravi, ko so se na ta način spuščala drevesa v dolino, so oddajala zvok in Antonio Stradivari je tako prepoznal drevo, ki ga je želel za svoje violine. Izvedeli smo tudi, kar je najpogostejša zmota, da naselje Bohinj kot tako sploh ne obstaja, ampak se vse področje kotline, ki jo je ustvaril bohinjski ledenik v zadnji ledeni dobi, imenuje Bohinj. Danes leži v tej kotlini 24 vasi. Gregor je tudi opozoril, da je v Ribčevem Lazu spomenik 4 srčnim možem. To so bili planinci, ki so prvi pred 235 leti stopili na našo najvišjo goro Triglav. Spomenik je visok natančno 2864 mm, to je številka, ki simbolizira višino Triglava. Skratka, ne samo, da je sprehod z baklami zelo lepo doživetje, tudi Gregor s svojimi razlagami ustvari nov pogled na bohinjsko dolino.

1 od 15

Naslednji dan smo obiskali Ranč Mrcina, kjer smo našo najmlajšo članico postavili na islandskega konja. Tovrstni konji so lahko vodljivi in predvidljivi, zato so še posebej primerni za začetnike in otroke. Naša radoživka je neizmerno uživala, zato je na koncu nikakor nismo mogli dobiti z njega. Naleteli smo tudi na domačega ljubljenčka Ranča Mrcine, na prašička. Vodička Neža je povedala, da nekateri njihovi gostje pridejo k njim na obisk samo zaradi njega, ki je postal njihova maskota. Ob našem obisku Ranča smo naleteli na kovača, ki je skrbel za pravilno obutev konj.  To opravilo nam je bilo zelo zanimivo, še posebej pa smo bili presenečeni nad starostjo kovača, saj je splošno mišljenje tako, da se s tovrstno dejavnostjo ukvarjajo “stari mački”. Je pa razveseljivo, da tovrstna obrt še ne bo izumrla. V vasi Studor se nahaja tudi muzej Oplenova hiša (tipična kmečka hiša s črno kuhinjo), ob vznožju vasi  smo videli tipične gorenjske kozolce “toplarje”.

1 od 12

Bohinjska Sirarna

1 od 4

Drsanje in plavanje v Bohinjski Bistrici

V nadaljevanju smo se odpravili na drsanje v pokrito drsališče v Bohinjski Bistrici. Drsališče je odprto za javnost in se ga lahko uporablja brezplačno. V času našega obiska ni bilo pretirane gneče, tako da smo lahko neomejeno uživali. Za otroke in začetnike imajo tudi pomagalo, s katerim se lahko naučite drsanja na neboleč način. Po drsanju pa smo zavili še v bližnji Vodni park Bohinj, kjer smo si v vodi sprostili naše utrujene mišice. Smo pa vseeno izkoristili vse možnosti, ki jih vodni park ponuja, od plezalne stene, vodne stene, tobogana, masažnega bazena (jacuzzi) pa vse do kanala, kjer se povsem prepustiš toku vode.

1 od 24

Ledena dežela

Ko smo se vračali iz Bohinjske Bistrice, nas je presenetil sedeči Božiček s smerokazom  za Ledeno deželo. Ker smo se spraševali, čemu je ta smerokaz namenjen, smo se odločili, da preverimo, kam nas bo pot pripeljala. In čakalo nas je res lepo presenečenje. Naleteli smo na leseno kočo, ki je bila narejena po načrtih lesenih koč iz daljne zgodovine. In v varnem zavetju tople in z odprtim ognjiščem ogrevane koče smo naleteli na otroke, ki so pričakovali prihod Božička in pripovedovanje zgodbic iz pravljičnega sveta. V Ledeni deželi je kasneje otroke čakal tudi jelenčkov spust in ostale vragolije, pri čemer so jih spremljali palčki.

1 od 4