Noč ima svojo moč, a le kakšno moč ima šele polarna noč! Zima na severu ima poseben čar, zato ni čudno, da so prav na severu Evrope v dolgih zimskih večerih nekoč nastajale sage, na pol izmišljene in na pol resnične pripovedke o prebivalcih, njihovih junaških dejanjih in bojih s surovo naravo ter seveda o ljubezni. Pozimi so npr. na Islandiji dnevi krajši kot pri nas, dodati pa je potrebno še vsaj uro jutranje in večerne zarje, ko je svetloba, enostavno povedano, čarobna. Najmanj svetlobe je decembra in januarja, konec februarja pa je dan že skoraj tako dolg kot pri nas. Na Laponskem, severno od severnega tečajnika, je dnevne svetlobe decembra in januarja še manj, oz. je za kratek čas sploh ni, a februarja se začne dan hitro daljšati. Ponoči lahko zelo pogosto občudujemo ples svetlobe polarnega sija.
Naravni fenomen, ki je vzbujal zanimanje in domišljijo že od nekdaj
Polarni sij, severni sij, avrora, aurora borealis je naraven fenomen, ki je vzbujal zanimanje in domišljijo že od nekdaj. Pred letom je bilo obdobje najbolj aktivnega polarnega sija v zadnjih 50 letih. Polarni sij sem videl že desetkrat, na Islandiji, na Laponskem in tudi pri nas, zato vam bom za začetek predstavil nekaj zanimivosti o tem naravnem pojavu:
- Najnižji del polarnega sija se pojavi desetkrat višje, kot letijo letala na medcelinskih poletih.
- Italijanski znanstvenik in filozof Galileo Galilei je bil prvi, ki je poimenoval polarni sij aurora borealis.
- Aurora je rimska boginja jutranje zarje.
- Borealis je latinska beseda za sever, australis pa za jug, na jugu se imenuje polarni sij tudi aurora australis.
- Polarni sij lahko najpogosteje občudujemo med 62 in 72 stopinjami severne in južne geografske širine.
- Nekateri Inuiti se verjeli, da svetloba polarnega sija predstavlja duhove živali, ki jih lovijo.
- Indijansko ljudstvo Cree je verjelo, da je polarni sij ples duhov.
- V Evropi so v srednjem veku verjeli, da je polarni sij znamenje boga.
- Polarni sij je najbolj pogosto zelene barve, takrat zadenejo delci sončnega vetra kisikove atome okoli 100 km nad površino Zemlje.
- Polarni sij oblikuje na nebu svetlobne loke, spirale, zavese in žarke ter je vsakič drugačen.
Kaj je polarni sij?
Se lahko polarni sij napove?
Kako opazovati polarni sij in kakšne barve je?
Na Islandiji se je potrebno največkrat podati na lov za polarnim sijem, ne pričakujte, da boste ležali v jacuzziju, strmeli v nebo in občudovali polarni sij, morda pa boste imeli tudi to srečo. Ker je klima oceanska, pomeni, da se oblačnost pogosto spreminja in najti je potrebno jasnine. Najprej preverimo aktivnost polarnega sija, zelo natančno spremljamo vreme, predvsem oblačnost, kajti že večkrat smo se zapeljali tudi do 100 km stran, da smo ujeli jasnino. Na vsak način je potrebno spremljati tudi stanje cest, da se lažje oceni čas, ki je potreben, da se pride do dobrega mesta za opazovanje polarnega sija. Na Laponskem je podnebje bolj celinsko, kar pomeni manj oblačnosti in so te stvari enostavnejše.Zimske noči na severu so zaradi običajno bele snežne odeje in ledenikov ter zvezd svetlejše kot pri nas, zelo težko bo temno kot v rogu. Najbolj pogosto je polarni sij zelene barve, pri zelo močni avrori je vidna tudi vijolična barva, pri nas pa ga vidimo v rdeči barvi, nizko nad obzorjem.
Kako ga ujeti v fotografski objektiv?
Za fotografijo je potrebno na fotoaparatu ročno nastaviti nekaj stvari, pri osvetlitvi ISO 400 je običajen čas osvetlitve od 15 do 30 sekund, odvisno od intenzivnosti polarnega sija in okolice. Zaslonka naj bo maksimalno odprta, potrebna je tudi ročna nastavitev fokusa, avtomatika verjetno ne bo opravila dela najbolje, ker običajno ne ve, kaj in kam ostriti. Seveda je fotografsko stojalo sestavni del opreme za fotografiranje polarnega sija.
