Salzburg

Vzrok za obisk Salzburga sta bili kupljeni vstopnici za cirkuško predstavo Alegria v Areni Salzburg. Iz Ljubljane do Salzburga je malo manj kot 300 kilometrov, zato sva se odločila za malo daljši izlet in ne samo za hiter skok tja in zgolj ogled predstave. Tridnevni oddih sva izkoristila za raziskovanje mesta ter bližnje okolice. Ogledala sva si številne znamenitosti, od mesta s čudovito baročno arhitekturo, nad katerim se mogočno vzpenja trdnjava Hohensalzburg, do dvorca Hellbrun in živalskega vrta, ki sta nekoliko izven mesta. Obiskala sva tudi Hitlerjevo Orlovo gnezdo v sosednji Nemčiji in za konec še rudnik soli Hallein.

Do Salzburga z avtomobilom iz Ljubljane v približno treh urah (300 km).

Hotel, ki sva ga rezervirala vnaprej, je bil nekoliko izven centra mesta, zato sva se do samega centra vozila z mestnim avtobusom. V turističnem informacijskem centru sva kupila dvodnevno kartico Salzburgcard. Ta omogoča brezplačne vstope v muzeje, gradove, parke, živalski vrt ter brezplačni prevoz z mestnimi avtobusi, rečno ladjo in vzpenjačo. Najprej sva se sprehodila do Katedrale Sv. Ruperta. Sv. Rupert je bil prvi salzburški škof, ki je znan po tem, da je dal obnoviti okoliške solne rudnike in zato je mesto dobilo ime Salzburg (nem. salz=sol, burg=grad). Nato sva prečkala reko Salzach in malo posedela na vrtu gradu Mirabell. Tamkajšnji baročni vrtovi so eni izmed najlepših prizorišč znanega filma Moje pesmi, moje sanje. Ko sva se zvečer vračala proti hotelu se je mesto ob reki v soju luči pokazalo v prav posebnem ambientu, kar je bilo seveda potrebno dokumentirati 🙂

Za naslednji dan sva načrtovala krajši izlet v sosednjo Nemčijo, natančneje v kraj Berchtesgaden. Na velikem parkirišču ob vznožju gora sva parkirala in kupila karti za ogled Kehlsteinhausa, bolj poznanega pod vzdevkom Orlovo gnezdo. Z modernim avtobusom smo se popeljali po slikoviti in ozki gorski cesti do tunela, ki vodi do dvigala. Ta te pripelje naravnost v Orlovo gnezdo na višini 1834 metrov. Zgradba na gorskem grebenu s prekrasnim razgledom je bila zgrajena kot čajnica za Hitlerjev 50. rojstni dan. Čeprav je bila stavba in dostop do nje pravi inženirski podvig, Hitler le-te v resnici nikoli ni maral. Veliko ljubša mu je bila bližnja rezidenca Berghof, v kateri je preživel precej časa v obdobju svoje vladavine.

Pogled na Bavarske Alpe in Solnograško pokrajino.
Po končanem ogledu sva se vrnila v Avstrijo, in sicer naju je pot vodila v salzburški živalski vrt. Na poti sva naredila tudi nekaj krajših postankov in posnela številne fotografije idilične pokrajine. Živalski vrt Salzburg leži ob vznožju pod strmimi stenami gore Hellbruun in je dom 140 vrstam živali z vsega sveta. Po živalskem vrtu je sledil ogled sosednjega dvorca Hellbrunn. Zgodnjebaročni dvorec je poznan predvsem po svojih domiselnih vodometih. Če še tako paziš, da te kateri izmed številnih vodometov ne bi poškropil, vodiču to slej ko prej uspe. Ogled je bil prav zabaven, še posebej so v igri z vodo uživali otroci.
Zvečer je prišla na vrsto cirkuška predstava v Areni Salzburg. Večina si ob omembi cirkusa predstavlja klovne z rdečimi nosovi, plešoče slone v areni in artiste na trapezu visoko pod stropom. Tudi predstava Alegria je vsebovala nekaj od naštetih elementov, vendar je ključna razlika med predstavami ostalih cirkusov in svetovno znanega Cirque du Soleil v tem, da pri slednjem v predstave ne vključujejo živali. Predstavo Alegria odlikuje popolna dovršenost gibanja, usklajenost glasbe z vsakim gibom, vrhunska fizična pripravljenost in do potankosti izpopolnjena maska ter kostumi. Enostavno povedano: bila sva navdušena.
Picture
Reklamni plakat za predstavo Alegria.

Zadnji dan najinega obiska Salzburga je bil mrzel in deževen, toda vseeno sva se s kabinsko žičnico zapeljala v grad Hohensalzburg. Odločila sva se za krajši ogled gradu z avdio-vodičem. Zaradi lege gradu na griču se od tam nudi lep razgled vsenaokrog, v gradu pa je urejen tudi muzej lutk. Po ogledu sva se spustila nazaj v mesto in obiskala Mozartovo rojstno hišo. Tu sva se seznanila z življenjem enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših skladateljev klasične glasbe vseh časov. V hiši, kjer je Mozartova družina živela 26 let, so razstavljene številne zgodovinske listine, dokumenti, pisma in portreti, naslikani v času njegovega življenja. Najbolj poznani eksponati so njegova otroška in koncertna violina ter klavikor in čembalo. Po Mozartu so poimenovani tudi svetovno znani čokoladni bonboni, Mozartkugeln. Zase in za domače sva kupila nekaj originalnih Mozartovih kroglic, nato pa odhitela v ”Hišo narave”.

Hiša narave (Haus der Natur) je ogromen prirodoslovni muzej, kjer spoznate vse in še več o naravi, si pogledate živalski vrt plazilcev in akvarij ter obiščete center znanosti. Razstave poskušajo spodbuditi naše zanimanje za naravo in zagotoviti boljše razumevanje naravnih procesov. Muzej je resnično super urejen, še najbolj sva se zabavala v centru znanosti, kjer sva lahko preizkusila svoje spretnosti, moč in reflekse.

Po ogledu muzeja sva počasi zapustila Salzburg, vendar sva imela v načrtu še en postanek. Za konec sva prihranila ”izlet” v podzemlje. Ustavila sva se v Halleinu, kjer imajo rudnik soli. Pred vstopom smo se oblekli v bela oblačila, tako da smo izgledali kot zdravniki. V osrčje gore smo se najprej odpeljali z vlakcem, nato smo pot nadaljevali peš. V podzemni dvorani so nam predvajali krajši film, ki nam je predstavil zgodovino delovanja rudnika, nato smo se podali na sprehod po sistemu rovov in se vmes 2× spustili po drčah. Daljša je bila dolga kar 42 metrov. Drče so nekakšen lesen tobogan, ki so jih rudarji uporabljali za hitrejše in enostavnejše spuščanje v nižje rove. V podzemlju je tudi ogromen 70 metrski bazen, preko katerega smo se peljali s splavom.  Belo zlato so na tem območju prvi pridobivali že Kelti, zato je poleg rudnika urejena tudi Keltska vas.

Tridnevni izlet je minil izredno hitro in domov sva se vrnila polna vtisov. Za krajši ali pa tudi nekoliko daljši oddih Salzburg z okolico vsekakor priporočava, saj bo vsakdo našel nekaj zase. Tako tisti, ki svoj prosti čas radi preživite v naravi, kot tudi ostali, ki si radi kaj zanimivega pogledate v muzejih.

Avtorja: Gregor Kepec in Mateja Golob

Komentirajte!

Vpišite komentar in delite svoje mnenje z drugimi bralci. Za oddajo komentarja morate biti prijavljeni s svojim Facebook računom.