Azerbajdžan v času korone

Azerbajdžan je ena od 15 bivših sovjetskih republik, ujeta med Kavkazom, Turčijo, Armenijo, Rusijo, Gruzijo, Kaspijskem morjem  in Iranom. Kavkaška gostoljubnost vas bo spremljala po vsej državi, saj so načeloma ljudje zelo prijazni in radi priskočijo na pomoč.

Po prihodu v 4-milijonsko prestolnico Baku sem se odpravil z mestno železnico do prijatelja, pri katerem sem ostal prvi dve noči. Pred vstopom v podzemno železnico sem vprašal mlajšega fanta, če mi lahko pove, v katero smer je moja postaja. Tudi sam je bil tja namenjen. Ker sem že imel veljavno kartico za mestni promet, mi je pred vstopom kar svojo odčital in mi podaril vožnjo. Zanimalo ga je, kaj počnem tukaj, saj skoraj ni tujcev v zadnjih dveh letih. Večina tujcev, ki so se odločili za obisk te kavkaške države pred časom covida-19, je bila namenjena v gore, saj Kavkaz ponuja prečudovite vrhove ter  tradicionalni način življenja ljudi v vaseh v vznožju gora.

Znanje ruskega jezika vam bo olajšalo sporazumevanje, saj je v času bivše Sovjetske zveze bil uradni jezik ruščina, danes pa imajo veliko različnih jezikov po vsej državi.

Baku – prestolnica blišča in revščine

Za prestolnico Baku bi lahko dejali, da ima dva obraza, vsaj tako sem jo jaz doživel s svojimi oči. Na eni strani se bohotijo visoke nove stavbe v stilu Amerike, na drugi strani pa vidimo, v kakšnih pogojih živijo ljudje z družbenega dna.

Če vas bo kdaj pot zanesla v prestolnico Baku, vam priporočam, da si že kar na letališču kupite BAKU kartico, kar vam bo olajšalo potovanje po prestolnici. Kartica vam tudi omogoča avtobusni prevoz z glavnega letališča do mesta. Cene mestnega prometa so zares nizke za naše razmere, cena ene vožnje je 0,15 €.

Kaj si ogledati v prestolnici?

Vreden ogleda je vsekakor stari del mesta, v katerem premorejo nekaj muzejev, starih stavb in mogočen Deviški stolp iz 12. stoletja, ki je nekoč služil kot obrambni stolp pred napadi Mongolov in drugih ljudstev, ki so želeli zavzeti mesto. V stolpu se nahaja zbirka orožja, kronološki prikaz razvoja in obleganja mesta.

Povzpnite se do vrha stolpa, saj boste nagrajeni z lepim pogledom na prestolnico in zaliv Kaspijskega jezera. Danes veljajo kot največji simbol prestolnice trije ognjeni stolpi, ki ponazarjajo podobe jadra na »jezikih« plemena. Stolpi so postali najvišja zgradba v Azerbajdžanu in njihov videz spominja na plamen. Danes so trije “ognjeni” stolpi vidni z najbolj oddaljenih točk mesta in so zaščitni znak Bakuja. Flame Towers so tri stolpnice, ki vključujejo hotel, stanovanja, pisarne, restavracije in kino. Stolpi so v celoti prekriti z LED zasloni, ki prikazujejo gibanje ognja. Prestolnica Baku se razvija hitro tako kakor druga mesta Bližnjega vzhoda zaradi denarja z naftnih in plinskih polj. Kjerkoli se boste sprehajali ob obrobju prestolnice, boste naleteli na naftna in plinska polja. Črpalke neprestano noč in dan črpajo črno zlato in vprašanje je še, za koliko let bo tako.

James Bond v Bakuju

Nenavaden predel prestolnice se imenuje po snemanju filma James Bond. Leta 1999 je filmski igralec Pierce Bronsan v filmu The World is Not Enough, »Svet ne zadostuje« ravno tukaj med naftnimi in plinskimi polji drvel z športnim avtomobilom BMW Z8.

Danes so naftna polja priljubljena turistična destinacija, a ne zato, ker bi bila sama po sebi privlačna ali fotogenična, temveč zato, ker so zaradi filma o Jamesu Bondu postala kultna. Toda če ste tip turista, ki obiskuje Azerbajdžan, potem obstaja velika verjetnost, da želite posneti nekaj selfijev v zgodovinsko zanimivem okolju. Tam ni veliko drugega, kot da stopite iz avta, naredite fotografijo in se z njo hvalite do konca življenja. Čeprav javni prevoz ne pelje neposredno do polj, obstaja nekaj avtobusnih linij, ki pridejo dovolj blizu, da se lahko sprehodite med naftnimi in plinskimi polji. Če boste prestolnico raziskovali z avtobusi, si vzemite dovolj časa, saj boste iz mesta na obrobje mesta potrebovali več kot 2 uri zaradi gostega prometa in novih megalomanskih gradbenih projektov.

Majhne Benetke v Bakuju

Ob obali prestolnice Kaspijskega jezera se nahaja nekaj kilometrov dolga promenada za sprehajalce. Oči bo pritegnila nenavadna polžja oblika stavbe, v kateri je nacionalni muzej preprog. Na promenadi imajo veliko različnih igral za otroke, razstav fotografij in celo kopijo malih italijanskih Benetk, ki jo sestavljajo umetne vodne poti. Zgrajena je bila leta 1960, leta 2012 pa so jo razširili, sestavlja pa jo labirint kanalov, prepredenih z otoki, ki jih povezujejo kamniti mostovi z gondolami, ki vozijo po kanalih.

Na eni od številnih pristanišč zaliva ponujajo tudi polurno vožnjo z ladjo po Kaspijskem jezeru, tako da boste lahko mesto občudovali z morja in imeli lep razgled na obalo prestolnice. Vožnja vas bo stala 2,50€.

Avtoštop, vlaki ali maršutke

Potovanje po državi je zelo preprosto, saj imajo dobre železniške in avtobusne povezave po celi državi. Najhitrejše prevozno sredstvo so »maršutke«, kombiji za do 8 oseb, ki vas za nekaj € zapeljejo v kraj, kamor ste namenjeni. Ko se kombi napolni s potniki, odpelje, tako da se šoferju izplača vožnja. V eni od številnih »maršutk« sem bil vedno edini tujec in sopotniki so me z zanimanjem opazovali in želeli vedeti, od kod prihajam in kaj počnem v njihovi deželi. Nekaj otrok je želelo nekaj selfijev, prodajalec sadja in zelenjave mi je želel podariti hrano, saj sem bil najbrž eden redkih tujcev v njihovih odročnih krajih v vznožju Kavkaza v zadnjih letih v času korone.

Nekaj več kot 300 km sem tudi z dvignjenim palcem preštopal, po večini tam vozijo samo ruske lade. Večina za Slovenijo še sploh ni slišala, kaj šele, da bi vedeli, kje je. Pogovor s šoferji je več ali manj nanesel na Gorski Karabah, ki je že več let sporno ozemlje med Azerbajdžanom in sosednjo Armenijo.

Za obisk Azerbajdžana potrebujete vstopni vizum, ki ga z nekaj koraki lahko uredite preko online in ga prejmete v treh delovnih dni na elektronsko pošto. Pred leti, ko sem potoval po Kavkazu, sem imel veliko težav s pridobivanjem azerbajdžanskega vizuma, tako da sem zaradi birokratskih ovir raje obiskal sosednjo Armenijo in Gruzijo. V javnih prevoznih sredstvih je še pred kratkim bilo obvezno nošenje mask. Ko sem z majhnim avtobusom zapuščal obrobje prestolnice, je na avtobus vstopil policaj in preveril, če imamo vsi maske na obrazu. Eden od potnikov je ni želel imeti, zato je moral izstopiti. Azerbajdžan je dežela gostoljubnih ljudi, saj pravijo, da vas bo kavkaška gostoljubnost spremljala na vsakem koraku.