Fidži – rajski otok krute zgodovine

Le malokdo pomisli, da se v deželi skriva obilica možnosti za adrenalinske aktivnosti. Za tiste, ki v njih uživajo, je najbolje, da  izberejo skupno popotovanje po otočju po programu, ki vključuje tudi največ tovrstnih športnih doživetij. V prvi vrsti ponujajo športe, ki drugje niso ravno množični in si jih domačini kar malce lastijo. Kdo bi pomislil, da se na Fidžiju najde deskanje na peščenih sipinah? Strme sipine ob rajskih plažah so kar kmalu izkoristili za to in tja prihaja veliko popotnikov. Na deski, podobni tisti za deskanje na valovih, smo se leže spuščali po strmih sipinah, kar se je izkazalo za zares posebno doživetje.

Za ljubitelje potapljanja je otočje dejansko raj. Čeprav večina tistih, ki se odločijo za potapljanje na Fidžiju, najprej pomisli na koralne grebene, se ta predstava hitro spremeni, ko vidijo preostalo ponudbo. Domačini so ponosni na svoje odlično organizirane potope med morske pse. Kot ljubiteljica podvodnega sveta sem kaj kmalu spoznala, da bo prav to moja prioriteta na potovanju. Za takšno potapljanje je seveda potrebno imeti izpit za potapljača oz. se lahko izpit naredi tudi tam, kar pa traja vsaj teden dni. Potopi z morskimi psi so na Fidžiju postali že tako prepoznavni, da je potrebno že imeti srečo, da se ujame kakšen prost termin. Naval na potope z morskimi psi je precej velik, ampak zame so še našli prostor in nenavadna avantura se je začela. Že sam odhod na potop je bil zelo poseben. S katamaranom smo se z neverjetno hitrostjo zapeljali na odprto morje preko neobičajno velikih valov in celo pod njimi. Na s koordinatami točno določeni točki smo se ustavili, nakar se je po krajših navodilih začel prvi potop. Potopi z morskimi psi so strogo varovani s strani organizatorjev, ki jih je ob potopu toliko, kot je obiskovalcev. Morski psi so že vajeni človeških obiskovalcev, saj so redno hranjeni in posledično, kar je najpomembnejše – siti. Opravili smo dva potopa, enega na 30 metrih, drugega pa na 25 metrih globine. Vodje potopa obiskovalcem točno pokažejo, kje je potrebno klečati oz. pri prihodu večjih morskih psov celo ležati. Nakar se začno morski psi eden za drugim postopno zbirati, saj kaj kmalu zaznajo hrano oz. mrtve ribe, ki jih le eden od potapljačev deli morskim psom. Je pa bilo za nas, ki smo tam bili le opazovalci, vsekakor nenavadno pred seboj zagledati več kot 3 metre dolgega morskega psa, sploh pa tigrastega, ki velja za nevarnejšo vrsto. Ja, imeli smo neverjetno srečo, da se je med mnogimi sivimi morskimi psi kar naenkrat prikazal prav tigrasti morski pes in v trenutku ostal sam, saj so vsi ostali zbežali. Znano je namreč, da tigrasti morski psi jedo ostale. Potop med morske pse je za ljubitelje tega športa vsekakor zelo poseben dogodek. Načeloma naj pri tem tudi ne bi bilo večjih nevarnosti. Se je pa eden izmed vodičev že pred potopom pošalil, da to ne pomni, da bi kdaj kakšen morski pes res ne pojedel kakega potapljača.