Obujanje spominov na otoku Krfu

Ko sem pred desetimi leti zapuščala najseverneje ležeči grški otok v Jonskem morju, sem vedela, da se bom na otok Krf še vrnila. Že tedaj me je fasciniral s svojo bujno zeleno vegetacijo, razgled z najvišjega vrha pa se je ob mojem prvem obisku skrival pod oblaki in tako pustil tančico skrivnosti za naslednji obisk. Da o morju, skritih zalivčkih, ribiških vasicah in turkizno čistem morju ne »govorim«…

Stara trdnjava v Krfu z obzidjem

Zelen Jonski otok

Otok Krf spada med najbolj zelene grške otoke in s svojimi dobrimi 600 km² med najlepše otoke. Po velikosti je drugi največji med sedmimi jonskimi otoki, kamor se uvrščajo še Kefalonija, Paxos, Lefkas, Zakintos, Itaka in Kitira.

Jesenski sedemdnevni oddih na nam najbližjem grškem otoku se je pričel zelo zgodaj na ljubljanskem letališču. Let do Krfa je trajal le uro in pol, kar je tudi pomenilo, da smo v tem času iz že jesenskih temperatur hitro preskočili v poletne. Pozdravilo nas je sonce in nebo brez oblačka. Po vseh letaliških formalnostih je bil urejen transfer do kraja namestitve, ki je bil od Krfa oddaljen le dobrih 12 km – kraj Ipsos.

Kraj leži ob dolgem in širokem zalivu s prodnato-peščeno plažo, ki se začne na severnem delu zmerno dvigovati v hribovje najvišjega vrha otoka – Pantokrator. Skozi kraj poteka glavna cesta, ki povezuje obalne kraje na vzhodni strani otoka. Promet je gost, kar pa za obiskovalce plaže,  z izjemo prečkanja cestišča, ni moteče. Medtem ko je na eni strani ceste plaža, so na drugi strani številni bari, trgovinice s spominki, par hotelov, izposojevalnice avtov in motorjev. Turisti oz. obiskovalci v mestu smo se porazgubili, tako da o kaki gneči sploh ni bilo govora – ne na plaži ne v barih.

Že doma sva se odločila, da bova na Krfu najela skuter in se z njim odpravila raziskovanju in odkrivanju lepot otoka naproti. Že prvi dan sva imela srečo, da sva našla zelo ugodnega ponudnika. In ker čas na dopustu še posebej hitro teče, sva se na severni del otoka popeljala že kar naslednji dan. Tako sva sicer preživela vse popoldneve najinega dopusta, saj nemirna kri ni počivala niti na dopustu.

Severni del otoka

Severni del otoka je razčlenjen – skalnati zalivi in prodnato-peščene plaže, nad katerimi se dviga hribovit predel. Južni del otok slovi bolj po dolgih peščenih plažah in je bolj ravninski. Prvi postanek sva naredila v vasi Kalami z idiličnim zalivom, v katerem so zasidrani čolnički, kaka majhna jahta, nekaj kopalcev in s tisto pravo filmsko modro barvo morja, ob kateri se vprašaš, ali morda sanjaš… Na poti proti severu so z vmesnimi postanki sledili še manjši kraji in vasice, ki so v tem predelu od albanske celine oddaljeni le dobre 3 km – po morju. Nato pa daljši postanek v ribiški vasi Kassiopi. Sprehod po eni izmed kamnitih uličic, ki se na koncu vse končajo ali začnejo v zalivu oz. pristanišču, obdanem z nasipi iz večjih skal, ki ščitijo le-tega pred visokimi valovi in nemirnim morjem ter drugimi nevšečnostmi. Navdušena sva bila nad sliko vasi, ki se nama je odprla.

Ribiška vas Kassiopi

Po nekaj kilometrih sva se peljala že skozi letovišče na severu otoka, razpotegnjeno mestece Acharavi, v katerem smo bili nastanjeni ob prvem obisku Krfa. Z glavne ceste vodi do peščene plaže kar nekaj poti. Morje je bilo tisti dan zelo razburkano, ozračje vetrovno, tako da sva po krajših postankih ob obali sklenila, da nadaljujeva pot proti poleti turistično zelo obiskanemu kraju – Sidari. Naletela sva na večje število dnevnih turistov, ki so si želeli ogledati znameniti kanal ljubezni. Gre za ožino, ki naj bi jo preplavalo dekle v mislih na svojega bodočega fanta/partnerja in želja bi se ji izpolnila. Tako govori ena izmed številnih anekdot, ki krožijo v povezavi s tem kanalom. Večkrat se zgodi, da je v tem predelu morje razburkano in plavanje odsvetujejo. Sidari je poznan po nenavadno oblikovanih skalah iz peščenca, ki sta jih voda in veter izoblikovala ter tako ta del otoka še dodatno naredila bolj privlačen in zanimiv za ogled. Obiskati in sprehoditi se splača tudi skozi glavno ulico mesta, ki je polna trgovinic, barov, restavracij in zasebnih hotelov. Vsekakor tudi priporočam sprehod na kako obalno vzpetino, le previden moraš biti zaradi močnih nenadnih vetrnih sunkov.

Zanimivo oblikovana plaža v Sidariju

Pot v Ipsos naju je peljala po podeželju, med številnimi oljčnimi nasadi in nekaj vinogradi, skozi vasice, umaknjene od turističnega kaosa, in po malo prometnih cestah. Ljudje so v teh vasicah še vedno ohranili tradicionalen način življenja in svoje vrednote. Zanje se je čas ustavil in mikalo me je, da bi se tudi sama ustavila pri njih ter se za nekaj časa »ustavila«… Pa se nisva in sva si ob koncu dneva privoščila še skok v morje, kar je zelo prijalo.

Želela sem si stati na Pantokratorju (ime pomeni »vse vladar«), najvišjem vrhu Krfa, saj smo ob prvem obisku imeli slabo vreme in nobenih razgledov. Približno 20 km sva prevozila iz Ipsosa do vrha po dobro urejeni asfaltirani cesti in od koder so se počasi odpirali prečudoviti razgledi. Tako je bilo tudi na vrhu, ki ni bil tako oblegan. Na vrhu je bilo veličastno. Razgledi proti jugu otoka z mestom Krf, zalivi, albanska in grška celina, otočki… Na 906 m visokem vrhu stoji istoimenski samostan, zgrajen leta 1347, ki je danes prazen.

Najvišji vrh – Pantokrator

Čudovita Paleokastritsa in prelep zaliv v kraju Glifada

Eden izmed zalivov v Paleokastritsi

Paleokastritsa je slikovit, čudovit kraj na zahodni obali otoka, ki bi ga moral vsakdo obiskati. Skalnati zalivi ponujajo številne možnosti za vodne športe in kopanje v čisti, turkizni vodi. Na hribu, ki se dviga nad krajem, stoji samostan, v katerem še danes prebivajo menihi. V delu samostana je urejen tudi muzej, v katerem so razstavljena dela ljudske umetnosti  in verski predmeti. V osrčju samostana stoji cerkvica, posvečena Marijinemu vnebovzetju. Pred njo je ploščad, iz katere se pred tabo prikaže turkizna morska preproga, ki ji ni videti konca. Pod samostanom sta tudi akvarij in terarij, oba lepo urejena. V akvariju so dali prednost predstavitvi njihovih ribjih in morskih vrst, ki jih lahko srečamo v krfskih vodah, nekaj pa je tudi ostalih. Terarij pa kot vedno postreže s plazilci in ta del sama izpustim. Sem raje odšla do obale in uživala ob morju.

Severno od Paleokastritse se dviga še ena planota, na kateri stoji nekdanji grad, danes grajska razvalina Angelokastro.  Grad je bil zgrajen v 12. stoletju, vanj so se stekali ljudje ob napadih. Tudi s te točke se nam odprejo veličastni, sapo jemajoči razgledi predvsem na spodaj ležečo Paleokastritso in okoliške zalive.

Večina turističnih vodnikov ob navajanju točk, ki jih je vredno obiskati, si jih ogledati ob obiska Krfa, navaja dolgo peščeno plažo v enem izmed najlepših zalivov v kraju Glifada. Resnično lepa, obsijana s soncem in dokaj prazna.

Ena izmed najlepših peščenih plaž v kraju Glifada

Glavno mesto otoka Krf

Glavno mesto (po grško Kerkyra) leži na vzhodni strani otoka nasproti grške celine in ima približno 40.000 prebivalcev. V samem mestu se mešajo različni arhitekturni slogi iz preteklosti – rimski, gotski, beneški, francoski, ruski, turški in angleški. Grški pečat nosijo edino le zgrajene cerkve. Mesto Krf je razdeljeno na dva dela, stari in novi del. Stari del mesta je od leta 2007 na UNESCOvem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Mesto Krf

Obisk mesta sva si pustila za konec. Bila je nedelja in menim, da se ne bi mogla bolje odločiti. Nobene gneče nikjer, kamnite ulice so samevale in bilo se je resnično prijetno sprehajati po mestu. Najino prevozno sredstvo sva parkirala v bližini pristanišča in nove trdnjave, ki je v rokah mornarice. Za ogled mesta nisva imela narejenega načrta, prosto sva se sprehodila in se prepustila uličicam ter svojemu instinktu, kam naju bo pripeljal. Najprej sva se sprehodila ob obzidju nove trdnjave, skozi prazno tržnico, nato pa proti centru mesta mimo cerkve sv. Spiridona, stare palače do znamenitih Esplanad. To je del glavnega mesta, z elegantnimi in privlačnimi restavracijami in kavarnicami, kjer se prepletata beneški in francoski slog. Po sprehodu skozi park, v katerem so zavzeto igrali kriket, sva prišla do mostička, ki povezuje staro trdnjavo s celino in prečka jarek z morsko vodo. Tudi v tej trdnjavi se prepletajo slogi Benečanov, Bizantincev in Britancev. V trdnjavi je sedež pomorske šole.

Stara palača v Krfu

Že iz stare trdnjave se je prav lepo videl polotok ali vzpetina Kanoni, od koder se odpre še en čudovit razgled na laguno, del mesta Krfa in na južni del samega otoka. V bližini so zgradili letališko pristajalno stezo, kar je tudi ena izmed atrakcij za številne turiste, ki odidejo na pomol, ta povezuje Kanoni z drugo stranjo, ter čakajo na pristanek in/ali vzlet letala. Le-tega imaš nad svojo glavo dobrih 100 m, da o zvočnih efektih v tistem trenutku ne izgubljam besed. Če se ozreš proti severu, se mogočno dviga na vzpetini Pantokrator. Kanoni je poznan po samostanu Panagia Vlacherna, do katerega se sprehodiš po nasipu, ob katerem so zasidrani čolni, ki te lahko odpeljejo na skrivnostni Mišji otok, Pontikonisi. Poleg samostana si lahko ogledamo še cerkev, ki spada pod okrilje le-tega. Mišji otok, za katerega legenda pravi, da naj bi bil okamnela ladja, s katero se je Odisej vrnil v domovino, in Kanoni spadata med najbolj fotografirane motive otoka. Pogosto krasita naslovnice krfskih brošur, knjižnih izdaj, nepogrešljiva pa sta tudi na razglednicah.

Kanoni z Mišjim otokom

V bližini kraja Gouvia, dobrih 10 kilometrov iz Krfa, je zaselek z imenom Komeno, v katerem tudi naletiš na polotoček s cerkvico Jezusa Kristusa in v kateri poteka marsikatera poroka.

Idila v zaselku Komeno

Dopustniški utrinek je bil turistično obarvan in vsekakor sva videla ter doživela veliko lepega, nepozabnega. Priznam, da bi še ostala na otoku in raziskovala ter odkrivala kotičke, ki jih ne bi hitro zmanjkalo. Všeč mi je bilo, ker ni bilo nikjer pretirane gneče in sva realizirala vse iz najinega načrta. Priznam tudi, da bi lahko dodala še kaj informacij o zgodovini otoka, o drugih značilnostih grške kulture, a ne bom. Tokrat so tu le spomini, doživetja. Vredno je bilo čakati do septembra. Počakalo je sonce, počakalo je morje, čakal naju je otok, ki naju je navduševal na vsakem koraku.

Avtor članka: Jasmina Peklar

Komentirajte!

Ste že kdaj obiskali grški otok Krf?