Pohodništvo po Kanarskih otokih

Masca – Playa de Masca – Masca

Gotovo je eden izmed bolj priljubljenih izletov za pohodnike iz vasice Masca do istoimenske plaže na severozahodu otoka. Že sam dostop do vasice je precej zanimiv, saj do nje z avtom pridemo po izredno ozki vijugasti cesti. Ozka kot v Piranu, vijugasta kot na prelazu Vršič. Seveda ti družbo delajo ostali rent-a-cari in njihovi »talentirani« vozniki. Vendar je vse poplačano ob prvem pogledu na Masco, ki simpatično stoji na grebenu med dvema kanjonoma.

Z malo sreče dobiš parkirno mesto za avto, se sprehodiš mimo stojnic s spominki, turistov in mini bifejčkov do odcepa, ki vodi v kanjon. Tabla, da je pot zasuta in nevarna zaradi padajočega kamenja, nikogar izmed mimoidočih ne moti, tudi mi se začnemo spuščati v barranco (kanjon po špansko). Pot je dinamična, skakanje s skale na skalo, hoja skozi trsje, mimo mlakuž z vodo, vse prej kot dolgočasna. Palm in kaktusov je vedno manj in že smo globoko v notranjosti  in pogled navzgor razkrije našo majhnost v primerjavi z več sto metrov visokimi previsnimi stenami kanjona. Vonj morja je vedno močnejši in po približno uri in pol hoje se pred nami pokažejo lomeči se valovi in čudovita plaža. Dostopna je le iz Masce, zato na njej ni prav veliko ostalih ljudi. Čas za shortse in metanje v valove. Sol iz »švica« zamenja sol iz oceana.

1 od 4

Punta del Hidalgo – El Batan -Punta del Hidalgo

Ogledali smo si in prehodili tudi kanček severovzhodnega dela Tenerifa. Avtocesto so napletli dobršen del poti okrog otoka, tako da smo se hitro znašli v obmorski vasici Punta del Hidalgo.

Takoj za začetek grizenje kolen v strm, a dokaj kratek klanec mimo živobarvnih hiš in rahlo živčnih psov. Na vrhu vasi se odpre pogled na ocean in plantaže banan, mi pa jo mahnemo naprej. Kmalu se odcepimo z markirane poti na star opuščen vodni kanal. Sledi hoja po kanalu, ki se vije po robu kanjona in občasno zavije celo v tunel (najdaljši okrog 100m). Na mestih je kanal bolj zaraščen in je potrebno hoditi po njegovem robu, drugje pa je rahlo previsen in se stiskamo bolj ob stene kot mravljinčki. Kač, mimogrede, na Tenerifu ni, kar je dokaj pomirjujoč podatek ob nenehnem šumenju v grmovju ob poteh.

1 od 4

Ko prehodimo cel kanal, se dvignemo na greben s sosednjim kanjonom, po katerem se bomo vračali. Nekoliko se zgubimo, a vseeno kmalu dosežemo edino vasico ob poti El Batan. Kava, kokakola in sladoled v edini gostilnici v družbi starih mam in atov. Raven sladkorja v krvi se dvigne na primeren nivo in pripravljeni smo za povratek.

1 od 5

Pogled na morje z grebena.

Spustimo se v sosednji kanjon, po katerem prav tako poteka vodni kanal, a v vodniku piše, da je prvi del težko prehoden, zato začnemo po dnu kanjona. Ker je vodni kanal vedno višje, se odločimo splezati do njega. Malo plazenja mimo kaktusov in drugega šavja in ponovno smo v kanalu, ki mu sledimo do povratka v Punta del Hidalgo. Štoparica se ustavi pri približno petih urah (kar vključuje tudi izgubljanje na poti, coffee brake in trenutke za paparazze).

1 od 4

Kar 8 dni smo namenili kolesarjenju, kjer smo naredili približno 15000 višinskih metrov spusta. Bilo je zabavno, z nešteto zanimivimi prigodami. 🙂

Piše: Tevž Černigoj

Komentirajte!

Ali ste tudi vi že obiskali Kanarske otoke? Kaj priporočate popotnikom? Imate kakšen nasvet za vse, ki se tja odpravljajo? Ali ste uživali le na plaži ali ste tudi kolesarili in se šli pohodništvo?