Savdska Arabija: Navdihujoča kraljevina

«Dobrodošli» v Savdski Arabiji so bile besede, ki sem jih dnevno deležen od ljudi v največji državi arabskega polotoka. Leta 2019 se je država počasi začela odpirati za tujce in zaradi izbruha korone se je prihod tujcev za nekaj časa ustavil. Savdska Arabija danes stremi k razvoju turizma in ponudbi drugih velikih športnih ter kulturnih dogodkov.

Zaradi pomanjkanja informacij o državi se nam je zdela zelo oddaljena in skrivnostna. Zato imajo ljudje o njej upravičeno predsodke. Prepričan sem, da bodo v prihodnosti stereotipi o Savdski Arabiji izpuhteli. Do leta 2030 država načrtuje, da bi privabili več kot sto milijonov obiskovalcev.

Dammam- zibelka naftnega imperija

Po pristanku v petem največjem mestu države, ki leži na vzhodni obali Arabskega polotoka, sem na letališču spoznal Egipčana Waleda, ki živi v Ljubljani, in se mi je nesebično ponudil, da me skupaj z njegovimi prijatelji odpelje z letališča do Al- Khobara, kjer sem ostal prva dva dni. Gostoljubnost in toplina ljudi me je spremljala vsepovsod. Sestrična mi je pred odhodom dejala, da si ne bi upala tja, da bi jo bilo strah. Njene besede so se mi vrtele po glavi. Kakšne predsodke imajo ljudje, ki ne gredo več kot enkrat iz države in še to k našim sosedom na morje.

Po Kraljevini Savdski Arabiji prevladuje muslimanska vera, obiskal sem veliko mošej, ki so skoraj kot iz pravljice.

 

Dammam je zibelka naftnega imperija v državi. Leta 1938 so ameriške naftne družbe tam odkrile nafto in država se je postavila na svetovni zemljevid. Druga svetovna vojna je za nekaj let preprečila črpanje nafte.

Most, ki povezuje celinsko Savdsko Arabijo z sosednjim Bahrajnom. Meja med državama poteka na mostu.

 

Na urejeni obali Perzijskega zaliva sem se sprehajal ure in ure ter opazoval ljudi. Bil sem nagrajen z lepimi razgledi na morje. Manj kot pol ure od Al-Khobarja leži zalivska država Bahrajn, zato sem se odpravil do meje z Bahrajnom na mostu. Ob lepem vremenu je glavno mesto Manama lepo vidno z obale Savdske Arabije.

Mesto Al-Khobar. Največjo pozornost pritegne visok vodni stolp, ki je bil v času mojega obiska žal zaprt.

Odnos do žensk

Na glavni cesti sem opazil, da je že kar nekaj žensk za volanom avtomobilov. Gostitelj Ahmed mi je rekel, da so ženske zelo previdne in počasne voznice, kar včasih jezi moško populacijo. Pred tremi leti so šele ženske dobile pravico vožnje z avtomobili, prav tako danes smejo ženske same iz države brez dovoljenja moškega in lahko gredo same po nakupih spodnjega perila.

V arabskem svetu bi naj bilo prepovedano fotografirati ženske. Z njeno privolitvijo sem jo lahko fotografiral.

 

Danes imajo v državi večje pravice kot moški, kar nam je težko razumljivo. V restavracijah evropskega in zahodnega stila je mogoče opaziti tudi same ženske, kar se je še pred leti zdelo misija nemogoče, vendar še imajo nekateri vedno v sebi zakoreninjene navade bivšega režima.

Riad- glavno mesto s hitrim razvojem

Do glavnega mesta Riad sem v popoldanskih urah prispel z avtobusom z vzhodnega dela države, puščava me je spremljala ves čas moje poti in včasih se je ob glavni cesti pojavila kaka mimoidoča kamela. Morate se zavedati, da so razdalje po državi ogromne.

Na glavni cesti proti prestolnici ljudje prodajajo različne pridelke. Največji izvozni produkt države so dateljni.

 

Vmes smo se ustavili na enournem postanku v pakistanski restavraciji. Osebje restavracije je nas, potnike, prijazno sprejelo. Ker sem v roki nosil večji fotoaparat, me je osebje restavracije prosilo, če fotografiram vse zaposlene, od natakarjev, kuharjev ter pomivalcev posode. Zakaj pa ne, sem si dejal. V zahvalo sem dobil hrano in pijačo brezplačno, fotografije sem jim pa poslal, ko sem se vrnil domov.

V času bivanja v devet-milijonskem glavnem mestu je veliko prahu dvigoval prihod portugalskega nogometaša Christiana Ronalda. Pred trgovinami nogometnega kluba Al-Nassr so ljudje množično čakali nakup njegova dresa. Namenil sem se obiskati nekatere zanimivosti mesta in okolice. Zaradi pregostega prometa izgubiš kar nekaj ur, da prideš iz enega v drugi del mesta. Podzemna železnica je še v izgradnji in bi jo naj odprli šele čez dobro leto dni, tako da ves promet poteka po cesti. V središču mesta se bohotijo številne visoke zgradbe v stilu največjih svetovnih mest, v večernih urah sva z Mitebem obiskala poslovno četrt, ki je skoraj celo mesto samo po sebi. Tujcev je mogoče opaziti malo več kot v drugih manjših mestih, veliko ljudi pride v glavno mesto zaradi sklepanja novih poslovnih priložnosti.

Pogled iz najvišje stavbe glavnega mesta na prestolnico Riad.

 

Riad je danes eno samo veliko gradbišče, 24ur neprestano iz dneva v dan gradijo nove stavbe in naselja. Kraljeva družina Al Savd vlaga ogromno denarja v izgradnjo novih cest, stavb in novih letališč.

Med molitvijo v največji mošeji glavnega mesta Riada.

Džeda- prestolnica zahodnega dela države

Zaradi velike razdalje med glavnim mestom in Džedo na obali Rdečega morja sem se raje odločil za notranji let, saj so včasih letalske vozovnice cenejše od avtobusnih in še na času se pridobi. Džeda je danes drugo največje mesto v državi in ima skoraj 70 km obale ob Rdečim morju. Džeda je izhodišče za številne muslimane, ker začnejo svojo romarsko pot proti eno uro oddaljeni Meki. Želel sem obiskati Meko, vendar zaradi tega, ker nisem muslimanske veroizpovedi, je žal to bilo neizvedljivo.

Stari del mesta Džede, na seznamu Unesca. Ministrstvo za kulturo obnavlja stare dotrajane hiše.

 

Obvezen postanek je obisk ribje tržnice, kjer vsakodnevno prodajajo sveže ribe, prav tako rake in ostali morski ulov. Ob ribji tržnici se je gnetlo veliko ljudi, šel sem pogledat, kaj se dogaja. Imeli so licitacijo za ribe. Kdor da več, ta odnese ribe domov. Zanimiva in nepozabna izkušnja. Ribjo tržnico sem obiskal kar dvakrat, saj sem ljubitelj rib.

Ribja tržnica v Džedi.

 

Kupil sem več kot kilo različnih rib, jih nato odnesel v sosednji prostor, kjer so mi ribe očistili. Nato sem jih odnesel v restavracijo in čez manj kot 15 minut razvajal svoje brbončice ob svežih ribah.

Prodajalec ponosno pokaže sveže ribe.

 

Name je napravil močan vtis obisk starega dela mesta Al- Balad, ki je na seznamu kulturne dediščine. Labirinti ulic, tržnic, majhnih trgovin, mošej ter posebne arhitekture tako imaš občutek, da si se vrnil za nekaj let v preteklost. Naključno sem spoznal nekaj ljudi iz Indije in jim odstopil svoj prostor za sedenje ob starem delu mesta. Čez nekaj ur smo se ponovno srečali pred prodajalno napitkov iz sladkornega trsa, kjer so me zaradi moje dobrosrčnosti počastili z napitkom.

Stari del mesta Al-Balad, v večernih urah se odprejo številne trgovine ter beduinska tržnica, na kateri je možno kupiti meso kamele.

 

Ker sem po državi potoval sam in srečal malo tujcev, sem imel občutek, da sem ujel pravi čas za potovanje po Kraljevini Savdski Arabiji, to se bo z leti močno spremenilo. Razdalje po državi so zelo velike, zato vam priporočam najem avtomobila. Tako boste lažje prišli v skoraj vsak kotiček države, če vas potuje več, se najem avtomobila sploh izplača.

Lepo urejene in predvsem čiste sprehajalne poti ob obali Perzijskega zaliva.

 

Savdska Arabija skriva v sebi še veliko draguljev, ki jih bodo ljudje z leti odkrivali. V meni je pustila zelo pozitiven vtis in samo želim si, da bi jo kmalu spet obiskal.

Avtor članka: Dušan Berdnik

Potopisna predavanja in potovalne informacije: duletravel.com