Sirija – dežela kulturne zgodovine in rojstva civilizacij

V tej državi je zelo pomemben tudi kodeks oblačenja, saj so zelo verni. Kot v vseh mošejah na svetu morajo biti tudi tukaj ženske pokrite. V Damasku se neprestano kontrolira, da se ne bi kakšna odkrila. Če boste želeli zvečer ven, vas moram razočarati, saj je po 23. uri več ali manj vse zaprto. Pojavi pa se veliko ilegalnih prodajalcev. Izplača se vam iti v kakšen lokal, kjer lahko spijete čaj ter kadite iz vodne pipe.

V Damasku se je vse od začetka krščanske dobe ohranila ena večjih krščanskih skupnosti v Siriji. Kristjani sestavljajo 13 odstotkov vsega prebivalstva in so med drugim pripomogli k širjenju evropske miselnosti v deželi. V treh izmed manjših gorskih vasic se je do danes ohranil jezik aramejščina ali Jezusov jezik, kot mu pravijo nekateri. V teh vasicah,  imenovanih Džabadinu, Nadžafi in v Maaluli, ta jezik uporabljajo le še najstarejši prebivalci. Aramejščina se je uporabljala nekje od šestega stoletja pred našim štetjem v Iranu, Anatoliji, Siriji, Palestini in celo v Egiptu. S prihodom Grkov na Bližnji vzhod  je aramejščino začela izpodrivati grščina, dokončno je začela izginjati potem, ko so področje zavzeli Arabci. Sirski lingvisti si seveda na moč prizadevajo ohraniti aramejščino, ki se ohranja le z ustnim izročilom. V tem jeziku namreč ni ohranjene nobene literature, saj so zadnje zapise uničili Francozi, nekdanji kolonialni gospodarji Sirije.

Glavno mesto Sirije Damask je eno najstarejših mest na svetu. Mesto je polno zgodovinskih znamenitosti, sploh v centru, kjer vzbuja pozornost Omajadova mošeja, kjer hranijo eno največjih svetovnih zgodovinskih zanimivosti, glavo svetega Janeza Krstnika. Seveda pa je v mestu tudi modernejši predel, kjer so umaknili oziroma zakrili čudovite stare stavbe in jih nadomestili z raznimi izložbami. Posebnost trgovin je v tem, da so praviloma porazdeljene na moški in ženski del. To je videti tako, da so v eni ulici trgovine s samo ženskimi oblačili, v drugi pa samo z moškimi. Pri prodaji oblačil so najzanimivejši krojači, ki še danes delajo s šivalnim strojem kot nekoč. Nedaleč proč je tržnica s pisanimi stojnicami. Velikanska Hamadova tržnica je en sam neskončen labirint bogato obloženih pisanih stojnic, ki te zlahka premamijo z raznovrstnim blagom, začimbami, dišavami  in rokodelskimi izdelki. Lahko vam zmešajo še tako novejši parfum, prodajo zlat in srebrn nakit, tudi šahovnice s figurami so pogoste. K sreči pa trgovci niso preveč vsiljivi, morda tudi zato, ker tržnico obišče razmeroma malo turistov iz Evrope ali Amerike in jim to še ni tako poznano.

Sirija je sicer dokaj razvita država, a kljub temu so povprečni zaslužki nizki. To je glavni povod, da si mnogi želijo zaposlitve pri njihovih sosedih, kjer so plače neprimerno boljše. Standard v deželi je dokaj nizek, ljudje si le s težavo prihranijo za hišo, stanovanje ali nov avtomobil. Ravno pomanjkanje denarja je razlog, da se še danes mnogi prevažajo naokoli v več desetletij starih limuzinah. Tako dežela osreči marsikaterega ljubitelja starodobnih vozil. Za razliko od mnogih ostalih dežel je v Siriji ženitev precej draga reč. To jim predstavlja takšen strošek, da se mnogi moški ženijo dokaj pozno. Četudi je dovoljeno imeti več žena, se zaradi stroškov večina odloči samo za eno.