Podaljšani vikendi so pravšnji čas za majhna, nekajdnevna potovanja in raziskovanja evropskih prestolnic. Tokrat smo se odpravili v Rim, vožnja s hitrim vlakom iz Benetk pa je do večnega mesta trajala dobre tri ure in pol. Vlak je točen in za potnike udoben ter zelo čist, za povratno vozovnico pa je treba odšteti okrog osemdeset evrov.
Za obisk smo izbrali oktober, saj je pravšnji čas glede vremena in tudi glede števila turistov. Temperature se gibajo okrog dvajset stopinj, turistov pa je vsekakor manj kakor v pomladanskih ali poletnih mesecih. Med temi se je slišala slovenska beseda, veliko pa je bilo Špancev in Francozov.
Vatikan
Z radovednostjo smo si ogledali vatikansko državo, ki se začenja na Trgu sv. Petra. Oblikoval ga je arhitekt Bernini v letih 1656 in 1666. Na obeh straneh je obdan s številnimi stebrišči. Spominjali naj bi na roke, ki vabijo k sebi, krasijo pa jih kipi svetnikov in svetnic, ki naj bi jih oblikovali Berninijevi učenci. Središče trga predstavlja 25 metrov visok in 327 000 kilogramov težek obelisk, ki naj bi bil iz enega samega kosa vzhodnega rdečega granita.
Zgodovina papeške palače
Gradnjo današnje rezidence papežev oziroma palače je naročil papež Sikst V, Aleksander VII. pa naj bi Berniniju zaupal nalogo napraviti bronasta vrata in vhod v palačo. Baziliko naj bi zgradil cesar Konstantin, njen glavni oltar naj bi stal točno na tistem mestu, kjer je grob sv. Petra, tam pa naj bi kasneje pokopavali papeže. Zaradi tega se je apostolov grob spremenil v podzemno svetišče, ki so ga Rimljani imenovali konfesija.
Bazilika je bila sicer postavljena na dokaj nestanovitnih tleh, zato so jo v prihodnjih letih večkrat obnavljali in na novo postavljali. Veliko dela je postoril arhitekt Bramante, kasneje pa so delo nadaljevali njegovi učenci, Raffaello in drugi arhitekti. Zgradili naj bi baziliko v obliki latinskega križa (kar pomeni, da je dolžina cerkve večja od širine), a se načrt sprva ni uresničil, saj so mesto leta 1525 napadle najemniške čete in v njem deset mesecev ropale in požigale. Tedanji papež Klemen VII. se je umaknil v Angelski grad (Castel Sant’ Angelo). Za njim je z deli nadaljeval papež Pavel III. Obdržal je kupolo in obliko grškega križa bazilike, tla pa je dvignil za 3,2 metra, zato so tako nastale današnje vatikanske grobnice. Pavel III. je za arhitekturno in slikarsko pomoč in opremo poklical Michelangela ter mu popolnoma zaupal nalogo. Michelangelo je narisal tudi načrt, da bi po njegovi smrti lahko baziliko dokončali. Pri dokončanju mogočne zgradbe so sodelovali še arhitekti Sangallo (pred Michelangelom), kasneje pa Maderno in Bernini.
Sedanjo baziliko je leta 1626 slovesno odprl papež Urban VIII. Na njenem pročelju je na sredini znameniti balkon, od koder papež daje svoj blagoslov Urbi et orbi (mestu in vsemu svetu).
Mati s Sinom v naročju
Notranjost bazilike je bogato okrašena in pozlačena. Vsa sije v blišču. Posebej velja omeniti znameniti kip Pietà. Predstavlja Marijo, ki v rokah drži mrtvega Sina. Prikazuje Kristusa, ki mirno počiva v Materinem naročju. Znano je, da naj bi ga pred leti nek neuravnovešeni obiskovalec poškodoval, zato je danes kip varovan s steklom.
Poleg vsega okrasja velja omeniti glavni oltar, nad katerim je Berninijev baldahin. Okrašen je s čebelami, prepoznavnim simbolom rodbine Berninijev. Izdelali naj bi ga med papeževanjem Urbana VIII. (ki je izhajal iz družine Berninijev).
Vrhunec ogleda mnogim turistom predstavlja pogled s kupole, od koder seže pogled na vse strani Rima. Velja pa opozoriti tudi na to, naj se popotnik primerno opremi s hrano in pijačo, saj ogledi vzamejo veliko časa in če nimamo ničesar pri roki, stopimo v bližnjo kavarnico ter za kokakolo in dva kapučina odštejemo celih petindvajset evrov. Če pa smo od znamenitosti zelo oddaljeni, staneta dva kapučina štiri evre. Razlike v cenah so glede na bližino posamezne znamenitosti velike.
Vatikanski muzeji
Na ogled vatikanskih muzejev je sicer dobro iti z organiziranim vodenjem, a se je izkazalo, da so se skupine med ogledom prehitevale, se med seboj pomešale, lahko je tudi kdo zaostajal ali se med množico izgubil, zaradi česar ni mogoče hkrati vsega slišati in videti, kar bi si človek želel, in je zato treba ogledovanje ponoviti ali pa se je bolje nanj odpraviti s turističnim priročnikom in samostojno.
Vatikanski muzeji so resda odraz vsega bogastva grške, rimske in etruščanske zgodovine in kulture. Na ogled so mnoge skulpture, renesančne slikarije, zemljevidi, gobelini; Rafaelove freske in Sikstinska kapela resda zagotavljajo eno samo navdušenje in občudovanje popotnika.
V Sikstinski kapeli, ki je dobila ime po papežu Sikstu IV. (postaviti jo je dal v letih 1475–1480), si je mogoče ogledati znamenito Michelangelovo Poslednjo sodbo. Ob vhodu v kapelo freske na levi strani prikazujejo Kristusovo, na desni strani pa Mojzesovo življenje. Freske na stropu kapele je naslikal Michelangelo, za katerega je znano, da naj bi jih ustvarjal leže na hrbtu, v vročini in mrazu, skratka v nezavidljivih, slabih pogojih, delo pa naj bi trajalo štiri leta. Prikazujejo devet podob iz Stvarjenja in zgodovine človeštva pred Kristusovim prihodom. Znamenito Poslednjo sodbo pa naj bi slikar ustvarjal od leta 1534 pa vse do 1541, prikazovala pa naj bi užaljenega Michelangela v družbi pravičnih, ki jih angeli spremljajo v raj na Kristusovi levi strani, na desni strani pa prekleti drsijo v pekel.
Lateranska bazilika
V Rimu pa nikakor ne gre brez ogleda Lateranske bazilike oziroma bazilike sv. Janeza, saj naj bi ta bila prva katedrala papežev in je to še danes. Tam ima rimski škof svojo katedralo. Lateranska bazilika se imenuje tako zaradi plemiške rodbine Lateranov, ki je tam imela svoje posestvo. Nekdanjo palačo so skozi zgodovino večkrat uničili potresi in požari, leta 1361 je popolnoma pogorela, novo pa sta dala postaviti papež Urban V. in Gregorij XI., leta 1650 pa je papež Inocenc X. dal Borrominiju nalogo, da jo popolnoma obnovi. V baziliki naj bi bilo pokopanih triindvajset papežev.
Vrh cerkve krasijo kipi, ki segajo sedem metrov v višino, to pročelje pa naj bi veljalo za eno najlepših pročelij poznega baroka na svetu. Če se pomaknemo proti notranjosti, vidimo v preddverju kip Konstantina Velikega, ki naj bi ga odkrili v njegovih termah. Nadalje si je mogoče ogledati bronasta vhodna vrata, ki naj bi bila leta 1660 prinesena iz Cezarjeve kurije na Forum Romanum. Na desni strani so sveta vrata. Skoznje gredo romarji ob svetem letu, na njih pa je pet reliefov, ki prikazujejo življenje sv. Janeza Krstnika.
Notranjost bazilike izvira iz klasičnega baroka. Za obliko cerkve je zaslužen Borromini (leta 1650); cerkev ima obliko latinskega križa in meri v dolžino 130 metrov. V notranjosti so na levi in desni strani zeleni stebri. Med dvema stebroma stojijo kipi apostolov. Izdelali so jih Berninijevi učenci, nad apostoli pa so reliefi, ki jih je naredil Algardi in predstavljajo na levi dogodke iz Stare zaveze, na desni pa iz Nove zaveze. Če se zazremo v strop, vidimo, da je pozlačen, vanj pa so umeščeni grbi papežev Pija IV., V. in VI., ki so poskrbeli za izdelavo stropa. Posebej velja omeniti oltar, na katerem daruje sveto mašo le papež ali pa tisti, ki ga papež posebej pooblasti.
Nagrobnik, ki se pred smrtjo poti
Na desni strani si je mogoče ogledati nagrobnik papeža Silvestra, ki naj bi sv. Štefanu podelil madžarsko krono. Na nagrobniku je napis, o katerem pravi legenda, da naj bi se pred smrtjo vsakega papeža pričel potiti, znotraj njega pa naj bi se slišalo škripanje kosti. Vrsti se še kar nekaj papeških nagrobnikov. Tam si je mogoče ogledati tudi najstarejšo Kristusovo podobo v Rimu. Izvirala naj bi iz leta 440. Pod njo je v podobi goloba naslikan Sveti Duh, ob rajskih izvirih pa se paseta dva jelena in šest ovac. Sredi teh izvirov je Jeruzalem z angeli, palmami in feniksom, ki simbolizira poveličanega Kristusa. Zanimiv je še nagrobnik papeža Leona XIII., na katerem vidimo, da ob kipu papeža žalujeta Cerkev in delavec, saj je znano, da se je papež v času svojega življenja zavzemal za delavske pravice.
Za oko vabljiv in izredno zanimiv je še bogat oltar sv. Rešnjega telesa. Krasijo ga štirje mogočni pozlačeni stebri, ki naj bi bili ostanki stare bazilike, prej pa so krasili Jupitrov tempelj na Kapitolu. Relief nad oltarjem prikazuje zadnjo večerjo, freska na stropu pa Kristusov vnebohod.
Na koncu se lahko obiskovalec sprehodi še po Križnem hodniku, ki ga krasi 240 nizkih vitkih stebričev. Nekateri so čudovit mozaik drobnih pisanih in zlatih kamenčkov, drugi pa so popolnoma gladki. Na hodniku so razstavljeni ostanki stare bazilike, osrednje dvorišče pa je pokrito s travo in okrasnim zelenjem, ki ob lepem vremenu naravnost kliče k fotografskim užitkom.
Avtorica članka: Manja Žugman
